Višji prihodki so posledica zlasti rasti prihodkov od prispevkov zaradi povečevanja zaposlovanja in rasti plač. Foto: BoBo
Višji prihodki so posledica zlasti rasti prihodkov od prispevkov zaradi povečevanja zaposlovanja in rasti plač. Foto: BoBo

Kot je na novinarski konferenci opozoril generalni direktor Marjan Sušelj je zamik plačila v višni 63 milijonov evrov slaba popotnica za letos. Ta znesek se računovodsko namreč šteje med odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ob tudi letošnjem odloku o najvišji dovoljenji porabi pa je ZZZS primoran omejiti dodaten denar denimo za skrajševanje čakalnih vrst, uvajanje novih zdravil itd., je pojasnil Sušelj.

Zato bo ZZZS po objavi spomladanske gospodarske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) marca že začel pripravo predloga za spremembo omenjenega odloka, da bi lahko tudi porabili dodatna sredstva, ki so se lani in se bodo še letos zbrala v javni zdravstveni blagajni. A tudi če bi bil odlok spremenjen še pred poletjem, kot je dogovorjeno z ministrstvom za zdravje, bi lahko začeli izvajati dodatni program šele jeseni, je opozoril prvi mož ZZZS-ja. Tako si želijo, da bi bilo zdravstvo izvzeto iz omejevanja odhodkov z odlokom.

Sicer pa je ZZZS v lanskem letu realiziral 3,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za slabih 50 milijonov evrov več od načrtovanih. Višji prihodki so po besedah Daniele Dimić z ZZZS-ja posledica zlasti rasti prihodkov od prispevkov zaradi povečevanja zaposlovanja in rasti plač. Odhodke pa so realizirali v višini 3,053 milijarde evrov. Presežek prihodkov nad odhodki je tako lani znašal 50,5 milijona evrov. Če zadnjega decembrskega nakazila ne bi bilo treba prenesti v plačilo v letošnje leto, bi realizirali okoli štiri milijone evrov plusa.

Kot je pojasnil Sušelj, bo ZZZS zaradi zamika lanskega plačila primoran omejiti dodaten denar v letošnjem letu - denimo za skrajševanje čakalnih vrst, uvajanje novih zdravil itd. Foto: BoBo
Kot je pojasnil Sušelj, bo ZZZS zaradi zamika lanskega plačila primoran omejiti dodaten denar v letošnjem letu - denimo za skrajševanje čakalnih vrst, uvajanje novih zdravil itd. Foto: BoBo

Z aneksi k splošnemu dogovoru so lani dodatno zagotovili 124,5 milijona evrov za zdravstvene programe, kjer so najdaljše čakalne vrste. Tako so lani izvajalci opravili 232 več endoprotez kolka kot leto prej, 229 več operacij ven in arterij, 212 več operacij stopala (hallux valgus), 157 več endoprotez kolena, 144 več operacij hrbtenice in 14 več ortopedskih operacij rame.

Čeprav vlada še ni potrdila splošnega dogovora za letošnje leto, pa so se partnerji strinjali, da se bodo letos določene operacije - hrbtenice, rame in stopala - opravljale brez omejitev, torej jih bo ZZZS plačeval po realizaciji, je povedal Sušelj. Prav tako so dogovorili petodstotno povečanje storitev za specialistične preglede ter v enakem odstotku za zobozdravstvo mladine in odraslih.

Sušelj še nima natančnih podatkov, koliko so uspeli izvajalci uresničiti dodatni program, ki jim je bil ponujen v okviru aneksa tri k splošnemu dogovoru. A izkušnje iz preteklih let kažejo, da so takrat, ko so bile dovolj zgodaj v koledarskem letu znane okoliščine poslovanja, uspeli opraviti več storitev kot pa takrat, ko so za dodatne posege dobili denar proti koncu leta.
V lanskem letu so se za 35 milijonov evrov povečali izdatki za bolniška nadomestila. Velik del te rasti je posledica povečevanja števila zaposlenih in rasti plač, s čimer se viša tudi znesek bolniškega nadomestila, je pojasnila Dimićeva.