Naključje: To je podoba Marsa, ki jo je javnost videla leta 1965. Mariner 4 je posnel Luni podobno, s kraterji posejano pokrajino sicer rdečega planeta. Foto: NASA/JPL
Naključje: To je podoba Marsa, ki jo je javnost videla leta 1965. Mariner 4 je posnel Luni podobno, s kraterji posejano pokrajino sicer rdečega planeta. Foto: NASA/JPL

Prve fotografije od blizu katerega koli planeta Osončja (razen Zemlje, seveda) je posnela ameriška sonda Mariner 4. Bilo je 14. julija 1965, ko je opravila najbližji oblet Marsa pri 9.846 kilometrih oddaljenosti. Natanko 50 let pozneje, 15. julija 2015, je planetarni fotoalbum Sončnega sistema s Plutonom zaokrožil New Horizons. Vse in še več v spodnji galeriji.

































Do leta 1946 smo domači planet videli kvečjemu pod nogami. Najvišje, nekaj čez 20 kilometrov, so šli baloni, ravno dovolj, da se je očitno opazila ukrivljenost Zemlje. Prva prava fotografija domačega planeta iz vesolja je prišla leto dni po 2. svetovni vojni, ko so Američani na nacistično raketo V-2 namestili še 35-milimetrsko kamero in jo poslali več kot 100 kilometrov visoko. Tam je "uradna" meja vesolja. Foto: White Sands Missile Range/Applied Physics Laboratory
Znamenita fotografija Modra frnikola. Leta 1972 jo je posnela posadka Apolla 17 na poti proti Mesecu z razdalje 45.000 kilometrov. Foto: Nasa
Mesec sicer ni planet, je pa zagotovo prva postojanka pri velikem popotovanju po Osončju. Opazovanje Meseca skozi zgodovino ni bilo ravno velika težava, saj se ga dobro vidi s prostim očesom, kaj šele z optičnimi teleskopi, ki so dostopni že stoletja. Hujša zagonetka je oddaljena stran Lune. Človeštvo jo je prvič uzrlo s pomočjo sovjetske sonde Luna 3, ki je leta 1957 poslala nazaj tole podobo. Foto: Nasa
15 let pozneje je človeštvo pridobilo natančen pregled Zemlji vedno nevidne strani Lune, ki so ga zagotovili astronavti misije Apollo 16. Foto: Nasa
Prvo "digitalno" fotografijo kakega drugega planeta (razen Zemlje) iz vesolja je leta 1964 posnela sonda Mariner 4, ko je obletela Mars. Takrat so bila zelo živa ugibanja o življenju na Marsu, celo o morebitnih tamkajšnjih civilizacijah. In ko je Mariner 4 prišel blizu rdečega planeta, so bili znanstveniki na Nasi tako neučakani, da niso mogli potrpeti skozi postopek obdelave na Zemljo prispelih podatkov o vizualijah. Podatke so v obliki številk nemudoma natisnili, jih opremili z barvno legendo in na roke izdelali prvo digitalno podobo Marsa sploh. Bila je precejšnje razočaranje ob odsotnosti pričakovanega zelenja. Foto: NASA/JPL-Caltech/Dan Goods
To pa je dejanska prva fotografija Marsa, tisto, kar so na Nasi takrat poskušali upodobiti na roke. Prikazuje isto področje kot podoba zgoraj, ki je v širino le raztegnjena. Foto: NASA/JPL
Svež pogled na Mars ponuja indijska sonda Mangaljan. Foto: ISRO
Natančneje in podrobneje težko gre ... Mars od zelo, zelo blizu. Kamnine na fotografiji nakazujejo nastanek v času, ko naj bi bil ta planet bogat s tekočo vodo. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Deset let pozneje (1974) se je Jupitru, prvemu predstavniku zunanjega dela Osončja, približevala sonda Pioneer 10. Ob približevanju je počasi razkrivala takšne podobe. Foto: Nasa
Jupitru dandanes ni posvečena nobena sonda. Zadnji namenski orbiter, skupni projekt Ese in Nase, je bil Ulysses leta 1992. Zato pa ga je dodobra prefotografirala sonda Cassini leta 2000, ko je bila še na poti proti Saturnu, in to v takšnih detajlih, kot je viden na pričujočem posnetku. V ospredju luna Io. Leta 2016 ga bo dosegla sonda Juno in se potopila v njegovo atmosfero. Foto: NASA/JPL/University of Arizona
Istega leta kot Pioneer 10 k Jupitru je Mariner 10 dospel do tedaj še neobiskane Venere. Leta 1974 je nazaj na Zemljo poslal tole fotografijo zvezde danice. Posneta je z ultravijoličnim filtrom, ki je omogočil vpogled v globlje plasti zelo goste, vroče in zadušljive atmosfere. Barve zato niso take, kot bi jih videlo človeško oko. Foto: Nasa
Venero so do zdaj fotografirale številne sonde, a zadovoljivih barvnih fotografij ni. To je eden izmed poskusov, kako posnetke čim bolj približati temu, kar bi mogoče videlo človeško oko. Foto: NASA/Ricardo Nunes
Površje Venere je nekoliko bolje prikazal sovjetski pristajalnik Venera 13 iz leta 1982. Foto: Nasa
Prej omenjena Nasina sonda Mariner 10 je bila prva večplanetarna odprava v zgodovini, saj je poleg Venere obiskala tudi Merkur. Prvi oblet tega Soncu najbližjega planeta je opravila leta 1975, to pa je lepljenka fotografij južne poloble. Foto: NASA/JLP
Sodobnejši Merkur v barvah, delo že pokojne sonde MESSENGER iz prejšnjega desetletja. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Carnegie Institution of Washington
Poleti 1979 je prvi predmet človeških rok dospel do Saturna - Pioneer 11. Foto: Nasa
Dandanes še dejavni Cassini proizvaja čudovite posnetke tega z lunami bogatega sistema. Ta fotografija izpred nekaj let vsebuje tudi Zemljo in Mesec. Ju najdete? Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI
Predzadnji (znani) planet Osončja, Uran, je sonda Voyager 2 dosegla leta 1986. To je edini obisk 2,8 milijarde kilometrov oddaljenega plinskega velikana, že 30 let so to najboljši obstoječi posnetki. Foto: Nasa
Štiri leta zatem (1989) je opravila edini obisk Neptuna. Od takrat do letos človeštvo ni prvič videlo nobenega planeta več. Foto: NASA/JPL
Pozneje so sicer odkrili, da ima Neptun prstane, in temu primerno prilagodili izvorne fotografije Voyagerja 2. Foto: NASA/JPL, Rolf Wahl Olsen
Pluton skozi leče okoli Zemlje krožečega vesoljskega teleskopa Hubble. Posneta je ista stran planeta kot na sledeči fotografiji. Opazite podobnosti? Foto: Nasa/Esa
Kljub dodatku pritlikavosti je Pluton še zadnji planet, ki je našel mesto v albumu Osončja in tako zaokrožil skoraj šest desetletij dolgo prvo ero raziskovanja Osončja. Foto: NASA-JHUAPL-SWRI