Slovenski škofje. Foto: Slovenska škofovska konferenca
Slovenski škofje. Foto: Slovenska škofovska konferenca

Vanje so dodali določilo, da primer spolne zlorabe zastara po 20 letih od polnoletnosti domnevne žrtve, in dolžnost škofov, da vsak sum spolne zlorabe naznanijo organom pregona.

Kot so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK), so škofje smernice za ravnanje v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb, ki jih storijo cerkveni delavci v Cerkvi na Slovenskem, ki veljajo od leta 2006, leta 2014 pa je bila sprejeta njihova nova različica, dopolnili z določbami papeža Frančiška, izdanimi oktobra in decembra lani. Veljati bodo začele, ko jih bo potrdil Vatikan.

Na seji so škofje sprejeli še sklep o ustanovitvi posebnega finančnega sklada za kritje stroškov psihoterapevtske pomoči "žrtvam oz. domnevnim žrtvam spolnih zlorab ali spolnega nasilja s strani klerikov, kjer pravni postopki še niso zaključeni".

Že na novembrski seji SŠK-ja so sprejeli tudi sklep o imenovanju članov ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK-ju za mandatno obdobje naslednjih dveh let, so sporočili. Kot je povedal predstavnik omenjene skupine Andrej Naglič, je bil s sklepom podaljšan mandat dozdajšnjim članom skupine, vanjo pa je bil dodatno imenovan en nov član.

V zadnjih letih so po navedbah SŠK-ja slovenski škofje za zaščito otrok sprejeli devet ukrepov oz. odzivov. Med drugim so aprila lani sprejeli navodilo o uveljavljanju ničelne stopnje tolerance do spolnih zlorab. V njem so določili, da je verski uslužbenec dolžan v najkrajšem mogočem času centru za socialno delo, policiji ali državnemu tožilstvu naznaniti vsak sum, indic ali informacijo o spolni zlorabi, s katerimi je seznanjen pri opravljanju pastoralne dejavnosti, in sicer ne glede na čas dogodka.

V Katoliški cerkvi na Slovenskem po podatkih SŠK-ja deluje okoli 2200 verskih uslužbencev. Od leta 2014 do 2018 so zoper njih prejeli skupno sedem prijav spolne zlorabe oziroma nasilja.