Na slovesnosti so podelili nagrado za življenjsko delo, ki jo letos prejmeta arhitekt Marko Mušič in pisatelj Feri Lainšček. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Na slovesnosti so podelili nagrado za življenjsko delo, ki jo letos prejmeta arhitekt Marko Mušič in pisatelj Feri Lainšček. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Letošnja proslava je posebna v tem, da so jo zaradi razmer s covidom-19 v celoti posneli vnaprej. Oči so bile uprte v oba Prešernova nagrajenca in šest prejemnikov nagrad Prešernovega sklada.

Na kulturni praznik je vsako leto tradicionalno potekal tudi recital Prešernovih del pred Prešernovim spomenikom na Prešernovem trgu v Ljubljani. Letos bo, zaradi epidemije, recital potekal po spletu, po zvočnikih pa ga bo slišati tudi na mestnih ulicah. Foto: BoBo
Na kulturni praznik je vsako leto tradicionalno potekal tudi recital Prešernovih del pred Prešernovim spomenikom na Prešernovem trgu v Ljubljani. Letos bo, zaradi epidemije, recital potekal po spletu, po zvočnikih pa ga bo slišati tudi na mestnih ulicah. Foto: BoBo

Proslavo je uvedel balet na temo Prešernovega Povodnega moža, zatem je Pihalni kvintet Slowind odigral Zdravljico. Proslava nosi naslov Up budi!, vzet prav iz Prešernove Zdravljice.

Odbor je proslavo zaupal režiserju Davidu Sipošu, ki je namesto praznosti Gallusove dvorane slovensko osrednjo muzejsko ustanovo uporabil kot scenografijo.

Na začetku je gledalke in gledalce nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič. "Umetnost je v svetu sicer brez moči, ima pa to moč, da je nič ne more nadomestiti, čeprav so poskusi v tej smeri nenehni. In prav za umetnost danes gre, za tisto diamantno konico kulture, ki odriva na globoko, ki dviga um in bitje ti razmika, ki nemirni duši, ki se rada moti, kot svetla senca kaže tja, od koder luč izvira. In se nikoli ne rima na boniteto, ampak vselej le na nezastrljivost in na kvaliteto," je med drugim dejal.

Dogajanje so z interpretacijami nato prevzeli različni umetniki. Dramski igralec Aleš Valič je stopal po ulicah, odet v lik Prešerna, in recitiral Prešernove pesmi. Dramska igralka Barbara Cerar je interpretirala Zdravljico v prostorih Narodne galerije. Blaž Pucihar in Boštjan Gombač sta izvedla pesem Lipa zelenela je.

Jožef Muhovič, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, je imel na proslavi uvodni nagovor. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Jožef Muhovič, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, je imel na proslavi uvodni nagovor. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Filmski portreti nagrajenk in nagrajencev
Proslavo so posneli deloma v Narodni galeriji, deloma na različnih mestih v Ljubljani ter v življenjskih okoljih nagrajencev, ki jih predstavljajo s filmskimi portreti. Obenem je bilo v sklopu proslave mogoče videti izročitev nagrad iz rok Muhoviča v roke nagrajenk in nagrajencev.

V prvem delu slovesnosti so predstavili nagrajence Prešernovega sklada, začenši z arhitekti Blažem Budjo, Rokom Jerebom in Nino Majoranc, ki so nagrajeni za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba TEM Čatež.

Sledil je portret Matjaža Ivanišina, ki je nagrajen za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, za njim pa portret gledališkega režiserja Tomija Janežiča, ki je dobil nagrado za dosežke v zadnjih treh letih. V njegovem imenu je nagrado prevzel predlagatelj Branko Hojnik.

Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Naslednjemu so nagrado podelili Branetu Senegačniku za pesniško zbirko Pogovori z nikomer. Nagrado Prešernovega sklada sta prejela tudi violinistka Lana Trotovšek in slikar Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj.

Pred podelitvijo osrednjih dveh nagrad je nastopila kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka, ki je izvedla pesem Srečanja v avtorstvu Ferija Lainščka in Gorazda Čepina.

To upanje bo toliko večje, če bomo ob vseh prizadevanjih za oživitev gospodarstva in normalizacijo skupnega bivanja spregovorili tudi o oživljanju kulturnega življenja in spodbujanju umetniške ustvarjalnosti. Če nam bodo vmes propadle delavnice oblakov, tovarne občutkov lepega in najdišče smisla, se še tako zdravi, siti, lepi ne bomo imeli česa veseliti.

-

"Najbolj angažirano dejanje je, da si upaš spregovoriti o ljubezni"
Zatem se je odvil osrednji del slovesnosti, podelili so nagrado za življenjsko delo, ki jo letos prejmeta arhitekt Marko Mušič in pisatelj Feri Lainšček.

"Že dolgo vem, da se brez navdiha pravzaprav ne da nič ustvariti, že zdavnaj sem se ustvarjanju predal z dušo in telesom, kar pomeni, da je postalo moj način življenja, kar pomeni, da vse, kar v življenju počnem, vpliva na moje ustvarjanje in je zaznamovano s tem," je v svojem portretu povedal pisatelj Feri Lainšček. "Najbolj angažirano dejanje je, da si upaš spregovoriti o ljubezni, brez ironične distance, brez cinizma," je dejal o svoji osrednji vrednoti, ob bok kateri postavlja še vrednoto svobode.

Delavnice oblakov, tovarne občutkov lepega
V zahvalnem nagovoru se je zahvalil najbližjim, soustvarjalcem, prijateljem, založnikom in knjižničarjem, še posebej pa bralcem, "ki so mu bili pripravljeni pogledati skozi prste, ko se mu kako delo ni čisto posrečilo."

Sorodna novica Feri Lainšček: Zmeraj je pot, zmeraj je upanje, zato je treba kljubovati brezupu

V govoru se je obrnil k stiski, v kateri so se zaradi epidemije znašli številni ustvarjalci. Izrazil je solidarnost z vsemi, ki se zaradi tega ne morejo veseliti, in se oprijel upanja, da se bomo lahko kmalu vrnili v običajno življenje. "To upanje bo toliko večje, če bomo ob vseh prizadevanjih za oživitev gospodarstva in normalizacijo skupnega bivanja spregovorili tudi o oživljanju kulturnega življenja in spodbujanju umetniške ustvarjalnosti. Če nam bodo vmes propadle delavnice oblakov, tovarne občutkov lepega in najdišče smisla, se še tako zdravi, siti, lepi ne bomo imeli česa veseliti." Sklenil je z željo, da se nam to ne bi zgodilo.

Zavzemam se za spodbujanje, spoštovanje, uveljavljanje naše odlične sodobne ustvarjalnosti na področju umetnosti prostora. Zavzemam se za njihovo prepričljivo prodornost, s katero bomo zajezili poplavo slabe in konfekcijske arhitekture ter neprimernih posegov v prostor.

--

Veliki Prešernov nagrajenec arhitekt Marko Mušič pa je v svojem portretu povedal, da je bil njegov prvi in njegov največji vzornik oče, arhitekt Marjan Mušič, prek katerega je od otroštva vpijal ljubezen do arhitekture. Prepričan je, da bi morala vsaka nova stavba, ki nastane, v vsakem novem prostoru delovati, kot da je tam od nekdaj. "Pomembno je, da arhitekt tudi ob menjavi stilov, trendov, ohrani svoj osebni izraz v ustvarjanju in vanj tudi verjame," je še dejal. Poudaril je, da je pomembna tudi izobrazba v filozofiji, teoriji in zgodovini arhitekture. Tako se lahko ujameta misel in poteza.

Vekovita lepota našega ljudskega stavbarstva in kulturne krajine
V zahvalnem nagovoru se je zahvalil za čast, ob tem pa sta po njegovih besedah obenem počaščeni tudi umetnost arhitekture in celotna umetnost prostora. Ob tem je spomnil na umetnost prostora, ki je vplivala na slovensko identiteto. "Ne mislim le na naše očarljive domače prepesnitve velikih evropskih arhitekturnih zgledov, mislim tudi na vekovito lepoto našega ljudskega stavbarstva in kulturne krajine in še posebej na našo sijajno avtorsko arhitekturo s svetovnim vrhuncem Jožetom Plečnikom." Zavzema se za spodbujanje, spoštovanje, uveljavljanje "naše odlične sodobne ustvarjalnosti na področju umetnosti prostora. Zavzemam se za njihovo prepričljivo prodornost, s katero bomo zajezili poplavo slabe in konfekcijske arhitekture ter neprimernih posegov v prostor."

V tradiciji Prešernovih proslav
Po besedah Muhoviča je imela slovesnost vse standardne elemente, ki so se izoblikovali v tradiciji Prešernovih proslav, ki letos praznuje 60. obletnico podeljevanja nagrad: državno himno, govor predsednika sklada, Zdravljico, predstavitve nagrajencev in podelitev nagrad.

"Generalni moto proslave je Prešernova sintagma Up budi!, s katero skušamo prireditelji spomniti na to, da so človeška ustvarjalnost, kultura in umetnost tisto, na kar se lahko naslonimo v času različnih preizkušenj in na kar smo lahko ponosni ob 30. obletnici državnosti," je zapisal Muhovič.

Producent proslave je bil upravni odbor (UO) Prešernovega sklada v sodelovanju z generalnim sekretariatom vlade Republike Slovenije, izvršni producent pa Studio Siposh – filmska produkcija.

Pester program na TV Slovenija

V ponedeljek ob 20. uri bodo na 1. programu TV Slovenija ob 20.00 na ogled Portreti Prešernovih nagrajencev, ob 22.30 pa film Mokuš, ki je posnet po Lainščkovem romanu Ki jo je megla prinesla.

Feri Lainšček