Gostinstvo in turizem sta med gospodarskimi panogami, ki so zaradi epidemije utrpele najhujšo škodo. Foto: BoBo
Gostinstvo in turizem sta med gospodarskimi panogami, ki so zaradi epidemije utrpele najhujšo škodo. Foto: BoBo

Protikrizni ukrepi prispevajo h gospodarskemu okrevanju in ohranjanju potenciala države, toda za ceno slabitve javnofinančnega položaja, ugotavlja Banka Slovenije (BS). Čeprav je lani bruto domači proizvod (BDP) padel za 5,5 odstotka, se posledično razmere na trgu dela niso močneje poslabšale, finančni položaj podjetij in gospodinjstev pa je v agregatu ostal razmeroma stabilen. To kaže, da so ukrepi za zdaj prispevali k ohranitvi prevladujočega dela gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije, so zapisali v slovenski centralni banki.

Slovenija je v prvih dveh mesecih letos izvedla precejšen del potrebne zadolžitve za izvajanje državnega proračuna. Januarja je po podatkih državnega proračuna zadolževanje znašalo 2,7 milijarde evrov. Februarja se je nadaljevalo med drugim z izdajo 60-letne državne obveznice za 500 milijonov evrov, država je počrpala vsa razpoložljiva sredstva iz programa Sure v vrednosti 1,1 milijarde evrov. Obrestne mere novih zadolžitev so bile ugodne, so povzeli.

Banka Slovenije je objavila analizo makroekonomskih gibanj. Foto: Reuters
Banka Slovenije je objavila analizo makroekonomskih gibanj. Foto: Reuters

Državni dolg raste

Odplačila dolga so januarja znašala 1,6 milijarde evrov. Dolg državnega proračuna je ob koncu januarja znašal 35,4 milijarde evrov, kar je za približno milijardo evrov več kot ob koncu lanskega leta. V programu financiranja proračuna je dolg proračuna ob predpostavki izvedbe potrebne zadolžitve ob koncu letošnjega leta ocenjen na 36,6 milijarde evrov.

Kot so ugotovili, se gospodarska kriza v evrskem območju nadaljuje, vendar je kljub slabšim zdravstvenim razmeram v drugem valu epidemije bistveno manj ostra kot v prvem. Širše okrevanje gospodarstva naj bi se začelo v drugi polovici leta 2021, vendar je to odvisno od nadaljnjega poteka epidemije, ta pa v precejšnji meri od razpoložljivosti in učinkovitosti cepiv.

Velikanski udarec za gostinstvo

Tudi domače gospodarstvo drugi val epidemije prestaja precej bolje kot prvega. V nasprotju s prvim valom so tokrat izraziteje prizadete dejavnosti, ki se zaradi narave poslovanja ne morejo v zadostni meri prilagoditi restriktivnim zdravstvenim ukrepom. V Banki Slovenije so izpostavili gostinstvo, kjer je bil medletni padec obsega prodaje v lanskem zadnjem četrtletju z 62,4 odstotka še nekoliko večji kot v prvem valu.

Precejšnjo izgubo je utrpela trgovina, ki se je zaradi delne omejitve poslovanja spopadla z 8,1-odstotnim zmanjšanjem prometa kljub visoki rasti spletne prodaje. Zasebne storitve so se s selitvijo na splet in dostavo na dom v veliki meri prilagodile omejitvam. Še bistveno boljši kot ob začetku epidemije so pogoji poslovanja v industriji, ki okreva z rastjo tujega povpraševanja, in gradbeništvu, ki se krepi predvsem zaradi izvajanja infrastrukturnih projektov.

Protikrizni ukrepi pomagajo pri okrevanju, a slabšajo javnofinančni položaj Slovenije, opozarja BS. Foto: Pixabay
Protikrizni ukrepi pomagajo pri okrevanju, a slabšajo javnofinančni položaj Slovenije, opozarja BS. Foto: Pixabay

Umirjanje epidemije

S februarskim umirjanjem epidemije in delnim zrahljanjem omejitvenih ukrepov so se ustvarili pogoji za ponoven zagon nekoliko širšega dela gospodarstva. Izboljšala se je tudi gospodarska klima, podjetja pa so zvišala ocene pričakovanega povpraševanja. Hkrati dvig vrednosti kartičnih plačil v februarju nakazuje krepitev zasebne porabe, ki je v lanskem zadnjem četrtletju utrpela še en močan šok. Razmere sicer ostajajo zelo negotove.

Položaj na trgu dela se v drugem valu epidemije ni izraziteje poslabšal, z delno sprostitvijo omejevalnih ukrepov pa so se pokazali prvi znaki okrevanja. Ob povečani izvozni aktivnosti in ponovnem zaposlovanju v predelovalnih dejavnostih ter rasti v zdravstvu in socialnem varstvu se medletni padec števila delovno aktivnih oseb v lanskem zadnjem četrtletju ni poglobil.

Je pa takratna zaostritev omejevalnih ukrepov še poslabšala razmere v gostinstvu, kjer je bilo decembra zaradi zaprtja dejavnosti število delovno aktivnih oseb medletno manjše že za 13,5 odstotka. Ob tem je znova poskočilo tudi število zaposlenih, vključenih v ukrep čakanja na delo, povečanje pa je bilo zaradi naravnanosti ukrepov in ukinitve nedeljskega in prazničnega dela izrazito tudi v trgovini.

Foto: BoBo/Bor Slana
Foto: BoBo/Bor Slana

Ohranjanje delovnih mest

Ukrepi ohranjanja delovnih mest, katerih veljavnost je bila v sklopu osmega protikoronskega svežnja (PKP 8) znova podaljšana, so močno omejili rast brezposelnosti. Število brezposelnih se je decembra in januarja povečalo le skladno z običajnim sezonskim gibanjem, pri čemer je bilo brezposelnih na vrhu drugega vala 91.500, kar je za skoraj 40.000 manj kot na vrhuncu prejšnje krize.

Rast povprečne bruto plače se je zaradi izplačil kriznih dodatkov v drugem valu znova okrepila, k čemur je prispevala zlasti rast plač v zdravstvu in socialnem varstvu. Ob umirjanju epidemije in delni sprostitvi omejevalnih ukrepov se je februarja brezposelnost že začela zmanjševati. Hkrati so podjetja dvignila ocene pričakovanega zaposlovanja, manj negativno pa je postalo tudi mnenje potrošnikov o prihodnjih razmerah na trgu dela.

Tuje povpraševanje okreva, z njim pa se izboljšujejo razmere v domačem izvoznem sektorju. Šok drugega vala okužb na evropska gospodarstva je bistveno manjši in sektorsko omejen v primerjavi s prvim, kar spodbuja slovenski blagovni izvoz. Kljub omejitvam v domači porabi je okreval tudi blagovni uvoz. Povečal se je uvoz proizvodov za investicije, predvsem strojev. Razmere se izboljšujejo v menjavi večine vrst storitev, izjema ostaja menjava potovanj.