Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Slovenija je osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij pripravila v okviru pobude Evropske komisije za premogovne regije v prehodu. Za območji, kjer je prestrukturiranje potrebno, sta v dokumentu navedeni savinjsko-šaleška in zasavska regija.

Od 15. marca do 15. aprila je bil osnutek v javni obravnavi, vzpostavili pa so tudi posebno spletno stran, kjer je mogoče najti odgovore na najpogostejša vprašanja v povezavi z zaprtjem Premogovnika Velenje, opustitvijo rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in zaprtjem rudniških objektov v Zasavju.

Nekateri odgovori in prispevki na to temo pa so pomanjkljivi in zavajajoči, menijo v Sindikatih delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije.

Glede najbolj ambicioznega scenarija izstopa iz premoga savinjsko-šaleške regije, to je leta 2033, pravijo, da gre za popolnoma politično določeno letnico. EU je sprejel uredbo, da izstopi iz premoga leta 2050. To pa je po mnenju sindikatov edino zavezujoče dejstvo.

"Vse preostale države se na tranzicijo pripravljajo premišljeno z izbiro ustrezne alternative, pri nas pa se zadeve pripravljajo stihijsko in brez alternative," so dodali.

Na trditve ministrstva za infrastrukturo, da scenarij izstopa iz premoga najpozneje leta 2033 za Teš pomeni ustrezno prestrukturiranje, odgovarjajo, da bo ta družba očitno postala komunalno podjetje za oskrbo doline s toploto in nič več. "Niste pripravili nobenih programov prehoda na druge, alternativne vire, nobenih izračunov potrebnih sredstev, niti analize trga," so navedli.

Glede socialnih posledic opozarjajo, da bo na lokaciji Teša in Premogovnika Velenje neposredno izgubljenih več kot 2700 delovnih mest. Zaradi prenehanja vplačevanja davkov in prispevkov ter povečanih stroškov države s plačilom zavarovalnin za primer brezposelnosti ter pozneje denarnih socialnih pomoči se bo položaj javnih financ poslabšal za okoli 80 milijonov evrov.

Na ministrstvu za infrastrukturo trdijo, da je Slovenija del enotnega trga EU-ja, prenehanje rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Tešu pa ne bo imelo bistvenega vpliva na ceno električne energije. Sindikati pa na drugi strani napovedujejo bistveno višje končne cene, kot so zdaj.

Višje cene elektrike?

Elektriko iz Teša lahko nadomestijo nova jedrska elektrarna ali pa plinsko-parne elektrarne. Sindikati glede tega opozarjajo, da bo vpeljava novih tehnologij zahtevala od potrošnikov plačilo višjih prispevkov za obnovljive vire energije in višjih omrežnin, pa tudi proizvedena cena iz novih plinskih ali jedrskih objektov bo bistveno višja, kot je cena iz Teša. Prebivalstvu bo razpoložljivi dohodek upadel za okoli 22 milijonov evrov, so izračunali ob pomoči strokovnjakov.

V sindikatih se tudi bojijo, da se bo ob zapiranju rudnika v savinjsko-šaleški regiji ponovila zgodba z Rudnikom Trbovlje-Hrastnik, celo v bistveno večjem obsegu. "Glede na to, kako stihijsko se pelje zadeva, ne vidimo razlik od takrat, ko so zapirali Termoelektrarno Trbovlje in Rudnik Trbovlje-Hrastnik," so zapisali.