Uvodno dejanje festivala Kamerat je bilo odprtje razstave
Uvodno dejanje festivala Kamerat je bilo odprtje razstave "Struna je počila" – Uporništvo v Zasavju, ki je prva razstava v galeriji Mašinhaus, le-ta pa ima prostore v nekdanji strojnici, ki je poganjala dvigalo, s katerim so se rudarji spuščali v jamo. Foto: Branko Klančar
Sorodna novica Kamerat: Hrastnik v juliju dobi prvi festival delavskega filma

V okviru festivala so v nekdanji strojnici Rudnika Trbovlje-Hrastnik, galeriji Mašinhuas, odprli razstavo Struna je počila – Uporništvo v Zasavju. Temelj postavitve je ideja, da sta največja duhovna zapuščina naših prednikov, ki jo moramo ohraniti, tovarištvo in solidarnost. Razstava tako prinaša pregled organiziranega revolta za ohranitev ekonomskih pravic in človeškega dostojanstva.

Simbolično izbran datum
Pred dobrimi 150 leti je namreč postalo Zasavje prvo industrializirano območje današnjega slovenskega prostora in zibelka slovenskega proletariata. Slabe življenjske in delovne razmere so delavski razred spodbudile k boju za pravice: 3. julija 1934 so se organizirali zasavski rudarji, solidarno pa so se jim pridružili tudi vsi delavci iz drugih panog. Skupaj so si s petdnevno gladovno stavko izborili dostojne razmere za delo – 3. julij je tako postal praznik občine Hrastnik.

V ospredju filmskega programa v uvodnem letu sta filma angleškega režiserja Kena LoachaJaz, Daniel Blake in Medtem ko vas ni bilo. Posebnost Kamerata je v tem, da bodo filmi predvajani na lokacijah, ki pritičejo delavski tematiki. Tako bodo vnovič oživeli rudniški rov, rudarska kopalnica (vašhava) in kompresorska postaja, ki so jih desetletja zasedali zasavski delavci.

Na odprtju razstave je župan Občine Hrastnik Marko Funkl poudaril, da so bili upori v Zasavju vselej spontani od spodaj navzgor in da predstavljajo kulturno dediščino Zasavja, ki
Na odprtju razstave je župan Občine Hrastnik Marko Funkl poudaril, da so bili upori v Zasavju vselej spontani od spodaj navzgor in da predstavljajo kulturno dediščino Zasavja, ki "je v naših genih in je nekaj, kar želimo še naprej razvijati". Foto: Branko Klančar

Kamerat, kot so si včasih govorili knapi, ne pomeni le sodelavca, ampak precej več. Pomeni tovarištvo, solidarnost in ne nazadnje organiziranje za skupne cilje. To so vrednote, ki so zlasti v današnjem času potisnjene na rob. Prepričana sem, da bo Kamerat izpolnil svoje ambicije in predstavljal protiutež, ki bo te vrednote vrnila v ospredje.

Nina Kavzar, "delovodja festivala", na odprtju

O delavski plati v "kulturnega delavca"
Festival skuša v ospredje prenesti sporočilo, da kultura in delavstvo nista ločeni področji, temveč med njima poteka sinergija, saj so ne nazadnje tudi ustvarjalci kulture delavci. Tako bo festival zaznamovalo tudi odprtje galerije Mašinhaus – v stari strojnici, kjer so upravljali kapsule, s katerimi so se rudarji spuščali v jamo.

Festival, ki ga organizirajo Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik, Občina Hrastnik in Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, bo gostil tudi več pogovorov na temo kulture in delavstva z različnimi gosti.

Med njimi organizatorji festivala poudarjajo pogovore z režiserji Majo Weiss, Želimirjem Žilnikom, Karpom Godino in plesalcem iz filma Vašhava Luke Thomas Dunneom. Na okrogli mizi pa se bodo o svojem delavskem položaju v kulturi preizpraševali Sebastijan Cavazza, Matevž Luzar, Jurij Moškon in Ana Šturm.

Utrinek z odprtja festivala. Foto: Jernej Peklar
Utrinek z odprtja festivala. Foto: Jernej Peklar

Na okrogli mizi Borbeni sindikalizem bodo s sindikalnimi predstavniki, kot so Anton Lisec, Asmir Bečarević, Damjan Volf, David Švarc in Saša Gržina, razpravljali o skrajnih sredstvih sindikalnega delovanja in o tem, zakaj stavka ni samoumevna, okrogla miza Delavsko solastništvo pa bo odprla razpravo o v tujini uveljavljenih, pri nas pa še razmeroma eksotičnih konceptih delavskega soupravljanja.

Prvi festival delavskega filma Kamerat v Hrastniku