Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

"Zakon iz leta 2005 je v slabih dveh desetletjih veljavnosti postopoma pripeljal do popolnega razkroja institucionalne avtonomije javne radiotelevizije ter uredniške in novinarske neodvisnosti," v sporočilu za javnost opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije, Mirovnem inštitutu, Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja ter Zavodu za kulturo raznolikosti Open. Ker so prepričani, da je s tem zakon posegel tudi v svobodo izražanja, so ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije naštete institucije in društva v ponedeljek na ustavno sodišče vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je takojšnja sprememba zakona o RTV Slovenija iz leta 2005 nujna.

Kot je na novinarski konferenci pojasnila Barbara Rajgelj iz zavoda Open, je bila analiza, na podlagi katere so vložili intervencijo, narejena na približno 80 straneh, poleg uvoda in zaključka pa vsebuje še šest poglavij. "V prvem delu smo analizirali pomen javne RTV za ustavno pravico do svobode izražanja. Pri tem smo analizirali tudi pomembne sodbe ESČP-ja," je pojasnila. Po novem se tako po njenih navedbah ne zastavlja samo vprašanje ustavnosti nove ureditve, ki je pred ustavnim sodiščem, ampak zlasti neustavnosti stare ureditve, ki jo imamo, "ker omogoča pravzaprav popolno politično podreditev".

Rajgelj je ob tem poudarila, da vlagatelji intervencije niso stranka v postopku. "To je prispevek, za katerega upamo, da ga bo ustavno sodišče upoštevalo, tako kot upošteva zakonodajo, literaturo in teorijo," je pojasnila. Dodala je, da je stranka v postopku DZ, od katerega bi vlagatelji sicer pričakovali, da se bo bolj intenzivno vključila v postopek.

Povedala je še, da je bila analiza narejena brez honorarjev, v popoldanskih in nočnih urah ter ob koncih tedna, medtem ko imajo javne institucije, vključno z RTV-jem, na razpolago "neomejena finančna sredstva, s katerimi plačujejo številne pravne strokovnjake, ki podpirajo njihovo stran".

Opozorila o politični podreditvi brez kakršnega koli samoomejevanja

"Sprememba modela upravljanja, na nevarnosti katere je domača in mednarodna strokovna javnost opozarjala že ob njegovem sprejetju, je nujna, saj so posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti na RTV Slovenija postali tako radikalni, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja," so vlagatelji zapisali v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Zadržanje novele o RTV Slovenija sprožilo mešane odzive

Ob tem so poudarili, so bile težnje po političnem vplivu na RTV Slovenija prisotne ves čas po osamosvojitvi. "Vendar se je po nastopu 14. vlade RS politična podreditev, katere možnost je v celoti in brez mehanizmov za zaščito javnega interesa omogočil zakon iz leta 2005, realizirala brez kakršnega koli samoomejevanja nosilcev oblasti, pogosto tudi z dejanji, ki nasprotujejo zakonskim in podzakonskim predpisom," so opozorili.

Kot so zapisali, je prejšnja vlada namreč pri imenovanju članov programskega in nadzornega sveta izigrala še tiste varovalke, ki jih je zakon iz leta 2005 vseboval, kar je privedlo do popolne politizacije organov upravljanja in posledično do pritiskov na nekatere novinarje in urednike. Stanje glede pritiskov in kršitev poklicnih meril in standardov se je glede na analizo vlagateljev še bistveno poslabšalo po odločitvi ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvrševanja nekaterih določb novele.

Poziv k hitri uveljavitvi sprememb

Na lanskem referendumu potrjena novela zakona sicer po njihovi oceni zagotavlja primerno prehodno obdobje, zato je njena hitra uveljavitev nujno potrebna. "V nasprotnem primeru, ob odlašanju z uveljavitvijo sprememb, cilj zakona, to je ohranitev in okrepitev javnega interesa pri upravljanju in delovanju RTV Slovenija, zaradi popolne politične podreditve ne bo dosežen," so prepričani.

Sorodna novica Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje dela zakona o RTV Slovenija

"Novela po našem mnenju uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija, preprečujejo (kateri koli) politiki vstop v upravljanje in nadzor delovanja javnega medija in omogočajo nujno potrebne pogoje za ureditev trenutnega stanja, v katerem so napadi na institucionalno avtonomijo javnega medija ter njegovo uredniško in novinarsko neodvisnost dnevna praksa," so še zapisale organizacije, ki so bile med referendumsko kampanjo združene v koalicijo RTV je ZAkon.

Ustavno sodišče je izvajanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o RTV Slovenija, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave, začasno zadržalo 20. februarja. Ustavno presojo je začelo na pobudo nekaterih vodilnih na RTV Slovenija.

Ustavno sodišče bo sicer v četrtek nadaljevalo obravnavo pobude, je razvidno s predloga dnevnega reda četrtkove seje. Vloženih je tudi več pobud za javno obravnavo v tej zadevi, vendar še ni jasno, ali bo sodišče omenjenim pobudam sledilo.

Odziv RTV Slovenija na trditve

Na navedbe Društva novinarjev, Mirovnega inštituta, centra PIC in zavoda Open se je odzvalo vodstvo RTV Slovenija. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, RTV Slovenija odločno demantira nekatere navedbe, ki so bile izrečene na omenjeni konferenci.

Iz navedb Barbare Rajgelj (zavoda Open), ki je med drugim povedala, da … "imajo javne institucije, vključno z RTV, na razpolago neomejena finančna sredstva, s katerimi plačujejo pravne strokovnjake, ki potrjujejo njihovo" …, bi se lahko razumelo, da je RTV Slovenija plačala pravne strokovnjake v zvezi s postopki za oceno ustavnosti novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki jo ustavno sodišče vodi pod opravilno št. U-I-479/22. "Poudarjamo, da RTV Slovenija ni na noben način, neposredno ali posredno, krila nobenih stroškov v nobenem delu zadeve U-I-479/22," so poudarili.

Dodali so, da je bilo tudi sicer od predstavnic Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, centra PIC in zavoda Open izrečenih veliko neresnic, na katere se nameravajo tudi v prihodnje odzvati.