Velika invazija z britanskih otokov se je imenovala Overlord, z izkrcanjem več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in preostalih zavezniških vojakov pa se je začel najdaljši dan v drugi svetovni vojni. V prvem valu je na obali Normandije svoje življenje žrtvovalo najmanj 4.400 vojakov, več kot 9.000 pa je bilo ranjenih ali pogrešanih. S to operacijo so odprli tretjo oz. zahodno fronto. Nemčija, ki jo je takrat na vzhodu ogrožala Sovjetska zveza, na zahodu in jugu pa so ji za ovratnik dihale zavezniške sile, je kapitulirala 11 mesecev pozneje.

Leta 1415 je bil usmrčen češki reformator in rektor praške univerze Jan Hus. Kot rektor je bil kritičen do razmer v Cerkvi, zaradi česar ga je papež leta 1410 izobčil. Hus se je rodil leta 1369 v Husincu, rektor Karlove univerze v Pragi pa je postal leta 1409. Cesar Sigismund mu je zagotovil svobodno pot na konstanški koncil, kjer pa so ga kot heretika obsodili in 6. julija 1415 sežgali na grmadi. Njegova smrt je razvnela husitske vojne, ki so se končale šele leta 1436. Jan Hus je utemeljil še zdaj veljavna pravila češkega pravopisa, dan njegove usmrtitve pa na Češkem slavijo kot državni praznik.

Leta 1502 se je rodil portugalski kralj Janez III.

Leta 1523 je Gustav Vasa postal švedski kralj. V obdobju Gustava I. Vase je bila ustanovljena neodvisna Švedska. Na prestolu ga je nasledil sin Erik XIV.

Leta 1545 so Joãa de Castra poslali v Portugalsko Indijo, kjer je porazil gudžaratskega kralja in osvobodil oblegano mesto Diu. Leta 1547 je postal podkralj Portugalske Indije.

Leta 1548 je umrl portugalski pomorščak João de Castro. Kot mladenič se je izkazal v bitkah proti Mavrom, ko pa se je leta 1543 vrnil z odprave po Rdečem morju, se je bojeval proti piratom, ki so ropali po Sredozemskem morju.

Leta 1809 je Švedska razglasila novo ustavo.

Leta 1850 se je rodil nemški fizik Karl Ferdinand Braun. Leta 1909 je prejel Nobelovo nagrado. Skupaj z Italijanom Marconijem je iznašel brezžično telegrafijo oziroma radio. Poleg tega je izumil osciloskop.

Leta 1859 je angleška kraljica Viktorija podpisala odlok, s katerim je Queensland postal ločena kolonija.

Leta 1868 se je v Devonportu v Devonu rodil angleški raziskovalec in mornariški častnik Robert Falcon Scott. V drugi odpravi na Antarktiko je Scott z ekipo poskušal doseči južni tečaj, a ga je pri tem prehitel Norvežan Amundsen. Scott je umrl med vračanjem.

Leta 1872 se je rodila zadnja ruska carica Aleksandra Fjodorovna Romanova.

Leta 1875 se je rodil Walter Percy Chrysler, ki je leta 1925 ustanovil avtomobilsko podjetje Chrysler Corp.

Leta 1878 je umrl škotski izumitelj Robert Stirling.

Leta 1880 se je rodil William Thomas Cosgrave, premier Irske med letoma 1922 in 1932.

Leta 1891 je umrl prvi premier Kanade, sir John Alexander Macdonald.

Leta 1901 se je v Surabaji na vzhodu Jave rodil prvi indonezijski predsednik Sukarno.

Leta 1912 je na Aljaski izbruhnil ognjenik Novarupta.

Leta 1925 je bila ustanovljena avtomobilska družba Chrysler.

Leta 1933 se je rodil švicarski fizik Heinrich Rohrer, ki je leta 1986 skupaj z nemškima prijateljema Gerdom Karlom Binnigom in Ernstom Augustom Friedrichom Rusko prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1934 se je rodil belgijski kralj Albert II.

Leta 1939 se je rodila odvetnica in socialna reformistka Marian Wright Edelman. Edelmanova je ustanovila Children's Defense Fund, ki se bojuje za korist otrok.

Leta 1944 se je ob ob 6.30 zjutraj začelo težko pričakovano zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca 2. svetovne vojne. Velika invazija z britanskih otokov se je imenovala Overlord, z izkrcanjem več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in preostalih zavezniških vojakov pa se je začel najdaljši dan v drugi svetovni vojni. V prvem valu je na obali Normandije svoje življenje žrtvovalo najmanj 4.400 vojakov, več kot 9.000 pa je bilo ranjenih ali pogrešanih. S to operacijo so odprli tretjo oz. zahodno fronto. Nemčija, ki jo je takrat na vzhodu ogrožala Sovjetska zveza, na zahodu in jugu pa so ji za ovratnik dihale zavezniške sile, je kapitulirala 11 mesecev pozneje.

Leta 1944 je francosko, belgijsko in norveško odporniško gibanje začelo izvajati obsežne sabotaže.

Leta 1944 se je začela splošna stavka na Danskem.

Leta 1961 je umrl švicarski psihiater in psihoanalitik Carl Gustav Jung.

Leta 1968 je po atentatu umrl 42-letni Robert F. Kennedy, predsedniški kandidat Demokratske stranke.

Leta 1971 so Rusi izstrelili Sojuz 11. Na njem je bila tričlanska posadka ruskih vesoljcev: Viktor Pacajev, Georgi Dobrovolski in Vladislav N. Volkov. Kozmonavti so na vesoljski postaji Saljut 1 preživeli tri tedne.

Leta 1971 je Švedska postala ustavna monarhija.

Leta 1976 je začetek nemirov v Sowetu v Južnoafriški republiki naznanil konec apartheida.

Leta 1976 je umrl ameriški naftni mogotec in eden najbogatejših ljudi na svetu po drugi svetovni vojni, Jean Paul Getty.

Leta 1985 so našli in izkopali truplo zdravnika Josefa Mengeleja, v koncentracijskem taborišču Auschwitz znanega kot angel smrti. Mengele je bil eden od zdravnikov, ki so v taborišču delali poskuse na ljudeh.

Leta 1986 je Nemec Juergen Schult na mitingu v Neubrandenburgu postavil svetovni rekord v metu diska (74,08 m), ki velja še danes.

Leta 1987 je 17-letna Steffi Graf v finalu Roland Garrosa s 6:4, 4:6 in 8:6 premagala Martino Navratilovo in postala najmlajša zmagovalka v zgodovini pariškega Grand slama.

Leta 1993 je v poljskem Vroclavu v prijateljski košarkarski tekmi Slovenija premagala Hrvaško s 94:90. To je bila zadnja tekma legendarnega Dražena Petroviča. Naslednji dan je umrl v prometni nesreči blizu Ingolstadta.

Leta 1999 je Andre Agassi v finalu Roland Garrosa v petih nizih ugnal Andreja Medvedeva in kot prvi po 30 letih osvojil vse štiri turnirje za grand slam.

Leta 2001 je slovenska nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2002 v gosteh premagala Švico z 1:0. Varovanci Srečka Katanca na stadionu St. Jakob niso blesteli, a so osvojili tri zlata vredne točke.

Leta 2002 je ameriški predsednik Bush predlagal ustanovitev novega ministrstva za domovinsko varnost.

Leta 2002 je afera med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovičem dobila epilog. Najboljši strelec slovenske reprezentance je odšel domov.

Leta 2004 je Argentinec Gaston Gaudio v finalu Roland Garrosa z 0:6, 3:6, 6:4, 6:1 in 8:6 premagal rojaka Guillerma Corio. Po letu 1979, ko se je zmage v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije veselil Guillermo Vilas, je bil to nov uspeh argentinskega tenisa. Vilas je Roland Garros osvojil leta 1977.

Leta 2005 je umrla z oskarjem nagrajena ameriška igralka Anne Bancroft, ki je svetovno slavo dosegla v filmu Diplomiranec. Pozneje je dejala, da je ta vloga zasenčila vse njene preostale igralske dosežke. Oskarja je dobila za vlogo v filmu The Miracle Worker (1962), sicer pa je bila nominirana tudi za vloge v filmih Diplomiranec, The Pumpkin Eater, The Turning Point in Agnes of God.

Leta 2011 sta Sabina Predovnik in Benjamin Lah osvojila zlati medalji na evropskem prvenstvu v džudžicuju, ki je potekalo v Mariboru.

Leta 2012 se je zgodil zelo redek astronomski pojav, prehod Venere mimo Sonca. Prehod Venere preko Sonca se vidi kot črn krogec, ki počasi navidezno potuje po svetli Sončevi ploskvi. Nastane, ko Venera pri svoji poti okoli Sonca zaide natančno med Zemljo in Sonce. Dogodek je bilo z Zemlje nazadnje mogoče občudovati že leta 2004, saj se pojavlja v parih. Naslednjič pa bo prehod viden šele leta 2117.

Leta 2012 je pri 52 letih umrl legendarni hokejist Vladimir Krutov, ki je z Igorjem Larionovim in Sergejem Makarovim tvoril sloviti napad Sovjetske zveze. Krutov je večji del kariere igral za CSKA iz Moskve, bil pa je tudi eden izmed prvih ruskih hokejistov, ki se je preizkusil v najmočnejši ligi na svetu, ligi NHL, kjer je igral za Vancouver Canucks.

Leta 2013 je umrla hollywoodska zvezdnica in nekdanja prvakinja v plavanju Esther Williams. Hollywoodsko morsko deklico, kot so ji rekli, je ob vrhuncu kariere na lestvici igralk z najvišjim zaslužkom premagala le Betty Grable. Komaj pri 16 letih je postala državna prvakinja v plavanju, njene vodne spretnosti pa so ji odprle tudi pot v Hollywood, kjer so v štiridesetih samo zanjo ustvarjali prave vodne muzikale, polne sinhronega plavanja in plesnih točk. Zaslovela je s filmom Ples na vodi, svoj čas pa je bila tako priljubljena, da naj bi med ameriškim občinstvom celo narasla gradnja vrtnih bazenov.