V New Yorku bo 19. septembra potekal vrh Organizacije združenih narodov (OZN) o beguncih in migrantih in ob tej priložnosti je Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, vlado v imenu mreže Plan B za Slovenijo pozvala, naj se na vrhu OZN-a zavzame za čimprejšnjo opredelitev statusa okoljskega migranta, na osnovi katerega bo mednarodnopravna zaščita zagotovljena ljudem, ki jih prizadenejo spremembe v okolju.

"Preprosto ni politične volje, da bi se dogovorili o nekem mednarodno veljavnem statusu okoljskega begunca in mu tudi ponudili ustrezna pravna zagotovila in pomoč, kadar pride do tega pojava," opozarja Andrej Gnezda iz Umanotere, ki je tudi pripravil dokument Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?

Podnebne spremembe in okoljski dejavniki bodo po predvidevanjih različnih strokovnjakov v prihodnosti prizadeli milijone ljudi in postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije. Uradnih podatkov, koliko ljudi se je zaradi okoljskih dejavnikov že preselilo, po besedah Gnezde ni. Vendar različne organizacije zbirajo podatke za posamezne primere. Organizacija, ki spremlja selitve in prizadete v nenadnih naravnih nesrečah, je tako ugotovila, da je bilo v obdobju od 2008 do 2014 kar 185 milijonov ljudi prisiljenih zapustiti domove zaradi naravnih nesreč.

Na dolgi rok naj bi postali prevladujoči razlogi za selitve vremenske ujme, suša in degradacija okolja. V zadnjih 40 letih je suša prizadela 1,6 milijarde ljudi, 700 milijonov ljudi pa ujme. "Dejstvo je, da je veliko ljudi razseljenih zaradi omenjenih dejavnikov," je poudaril Gnezda. Do leta 2050 naj bi bilo po nekaterih ocenah med 50 do 250 milijonov ljudi prisiljenih k selitvi. V strokovni javnosti pa velja konsenz, da je 200 milijonov najbolj zanesljiva ocena.

Število podnebnih migrantov bo odvisno od podnebnih scenarijev in uveljavitev najrazličnejših ukrepov glede podnebnih sprememb. Gnezda poudarja, da ljudje sicer ne želijo zapustiti svojih domov in iskati novih lokacij za selitev. Zaradi podnebnih sprememb veljajo za najbolj ogrožene prebivalci nekaterih tihomorskih otočij, ki so, po anketah sodeč, večinoma dejali, da ne želijo zapustiti svojih domov, čeprav vedo, da bo zaradi višanja morske gladine potrebna selitev. Veliko ljudi ne razpolaga s sredstvi, potrebnimi za preselitev, in tako ostajajo ujeti v neustreznih razmerah in tam skušajo preživeti.

Odločitev o podnebnih migrantih šele leta 2018
Po informacijah, ki jih imajo v Umanoteri, se na prihajajočem vrhu OZN-a ne bo zgodilo nič drastičnega in odločitev glede ureditev statusa podnebnih migrantov bo premaknjena v leto 2018. Vendar vseeno pozivajo slovensko vlado, naj se že tokrat zavzame za ureditev statusa podnebnih beguncev in naj se tudi sicer "zavzame za nabor politik, ki bo skladno prispeval k nadomestitvi diktata stalne rasti s paradigmo družbene blaginje, ob tem pa izkaže zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in planetarnih sobitij." "Slovenija kljub svoji majhnosti pri tem lahko igra pomembno vlogo tudi v mednarodnih političnih procesih," poudarjajo v Umanoteri.

"Potreben je nov gospodarski model, ki bo temeljil na ekonomski demokraciji, lokalnem razvoju in skupnostnem upravljanju virov na vzdržen ter sonaraven način, ki bo vodil v celovito ter trajno blaginjo za vse. To je družbeno politična prioriteta današnjega obdobja," je še dejal Gnezda.

Slovenija ima priložnost zavrniti CETO
Ob tem je omenil, da so sporazumi o prosti trgovini, kot je trgovinski sporazum s Kanado CETA, ki je tik pred sprejemom v EU-ju, vehementen primer utrjevanja nevzdržnega gospodarskega modela in prevlade interesov korporacij nad blaginjo ljudi in suverenostjo držav.

Zato ima vlada po mnenju Umanotere že 23. septembra priložnost, da na neformalnem zasedanju trgovinskih ministrov EU-ja v Bratislavi zavrne predlog o podpisu, sklenitvi in začasni rabi sporazuma CETA.