Znanstveniki v poročilu med drugim ugotavljajo, da bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Ne glede na to, kako agresivno bi človeštvo nemudoma omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena do okoli leta 2050. Gre za najresnejše opozorilo do zdaj, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ob tem poudarila, da gre za poročilo, ki je nastajalo šest let in gre za konkreten izbor znanstvenih spoznanj s tega področja.

Sorodna novica Rdeči alarm za človeštvo ‒ segrevanje ozračja bo težko ustaviti

Kot je pojasnila, ima samo poročilo tri dele. Prvi govori o tem, kaj vse se je v tem obdobju že zgodilo. Po ocenah klimatologinje je šlo za zelo drastične spremembe ne samo temperature, ampak tudi vodnega cikla v povezavi z močnimi nalivi in sušnimi obdobji.

Imamo tudi obsežne spremembe v zmrznjenem delu planeta, to se pravi v ledenih kapah, arktičnem ledu, ledenikih in permafrostu. Spremembe so tudi v oceanih, kar je po oceni Kajfež Bogataj še najbolj skrb vzbujajoče. Oceani so se zelo ogreli, njihova kislost se je povečala, biološki procesi že tečejo drugače, je pojasnila.

"To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil," je dodala.

Različni scenariji za prihodnost

Drugi del poročila govori o tem, kaj se nam lahko zgodi v prihodnosti. Projekcije so sicer modelske in temeljijo tudi na prihodnjem razvoju družbe. Oblikovanih je okoli pet scenarijev, tudi bolj trajnosten, ki bi ga lahko dosegli, če bi se takoj odpovedali fosilnim gorivom in spremenili potrošniške navade. Najbolj optimističen scenarij bi tako vodil v ogrevanje do samo dveh stopinj Celzija do konca stoletja.

Družba, ki bo še naprej temeljila na fosilnih gorivih, pa se lahko spopade z globalnim dvigom temperatur do štiri in več stopinj, je opozorila. To je sicer še odprto, se pa ta možnost časovno zožuje. "Če v naslednjih desetih letih ne začnemo delati korakov, je potem skoraj zamujeno," je poudarila.

Svet bi moral posnemati EU

Celoten svet bi pri tem moral storiti podobne korake, kot si jih je zadal EU. "Optimizem tukaj je, da se. Ni zamujeno, čeprav bi rekla, da je treba resnično začeti takoj," je optimistična Kajfež Bogataj.

Tveganje za posledice

Tretji del predstavljajo vedno večja tveganja, tudi za večje spremembe. Obstaja možnost, da smo že presegli kakšen prag, kjer nas lahko v zelo kratkem času čakajo nenadne spremembe. Tveganje za te se povečuje, je sicer zelo majhno, a imajo lahko denimo zaustavitev zalivskega toka, izumiranje gozdov zaradi suš ali bistveno hitrejše tajanje Antarktike ogromne posledice.

"Mene s stališča znanosti najbolj skrbi to zadnje, da se nam lahko zgodijo neke točke preloma, ko ne samo da ne bo poti nazaj, ampak bodo spremembe hitre in nepovratne," je dejala in to je tudi eno izmed sporočil poročila IPCC-ja. Gre za procese, ki smo jih sprožili in ki se ne morejo povrniti v prvotno stanje prej kot v nekaj tisoč letih ali pa vsaj nekaj stoletjih. "Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti," je še opozorila klimatologinja.

"Čas za ukrepanje je zdaj"

Ugotovitve novega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe so zelo jasne – pravi čas za ukrepanje je zdaj, je objavljeno poročilo za STA komentiral Taj Zavodnik iz društva za sonaraven razvoj Focus. Številne nedavne naravne katastrofe tako doma kot po svetu je po njegovem mnenju treba razumeti kot streznitveni trenutek.

Najnovejše poročilo IPCC-ja kaže, da bo povprečna globalna temperatura ozračja okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za mejnik, ki bi nam po Zavodnikovih navedbah še omogočil obvladljivo spoprijemanje s podnebno krizo, nižje stroške blaženja in prilagajanja ter precej omilil škodo ob negativnih posledicah podnebnih sprememb.

A po ugotovitvah poročila je prihodnost naše družbe še vedno v naših rokah, je ocenil. "Številnih sprememb, ki so posledica globalnega segrevanja, ne moremo več preprečiti, številne pa lahko ustavimo ali vsaj upočasnimo z znižanjem emisij toplogrednih plinov. Tudi to je eno izmed pomembnih sporočil znanstvenikov pred novembrskim COP26," je zapisal.

Slovenija se segreva hitreje

Kot je opozoril, poročilo kaže tudi, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zato so napovedane spremembe za Slovenijo še toliko bolj skrb vzbujajoče. Učinke podnebnih sprememb je tako že mogoče zaznati v rekordno toplih letih, vse pogostejših vročinskih valovih, sušah, poplavah in neurjih. Posebej na udaru sta kmetijstvo in s tem povezana dostopnost in kakovost hrane ter zdravje ljudi.

"Že danes je zaznana večja smrtnost med starejšimi zaradi vročinskih valov, velikim zdravstvenim tveganjem pa so izpostavljeni tudi delavci. Z vse večjo intenzivnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov in segrevanjem ozračja bodo posledice v naslednjih letih vse hujše, ranljive skupine in prebivalci na splošno pa bomo izpostavljeni vse več tveganjem," je opozoril.

Vlade se morajo po njegovem mnenju zavezati ambicioznejšim ukrepom, besede pa že danes spremeniti v dejanja. EU v tem času sicer sprejema nov zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, a če se pripravimo le na 55, ne bomo dosegli omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija, je bil jasen Zavodnik.

Ambicioznejši cilji

"Zato morata tako EU kot Slovenija zaostriti svoje cilje. Pomembna priložnost v tej smeri za Slovenijo bo pri reviziji nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki mora biti pripravljena do leta 2023. Zastaviti si bomo morali mnogo ambicioznejše cilje v vseh sektorjih," je poudaril. Največ izzivov nas pri tem čaka na področju prometa, obnovljivih virov in energetske učinkovitosti.

Po Zavodnikovi oceni ni še nič prepozno, a ukrepov enostavno ne moremo več prelagati. V tem in naslednjih letih so potrebna intenzivna vlaganja v obnovljive vire energije in omrežje, javni potniški promet, železniško infrastrukturo in drugo.

Čeprav so dejanja posameznikov izrednega pomena, pa si po njegovem mnenju ne moremo več privoščiti prelaganja ukrepanja od največjih onesnaževalcev (industrije) in ključnih akterjev (države) na posameznika. Meni, da potrebujemo hitre in radikalne spremembe, ki bodo posameznikom sploh omogočile hitrejše in bistvenejše spremembe za trajnostno bivanje.

Neslutene posledice segrevanja

Znanstveniki opažajo spremembe v Zemljinem podnebju v vseh regijah in v celotnem podnebnem sistemu, so zapisali pri IPCC-ju. Tako bo tudi v prihodnje: zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove ter daljša topla obdobja. Svet se mora pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja, dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov.

Tajal se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, tajali se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Oceani bodo še bolj zakisani, v njih bo še manj kisika, kar bo vplivalo na živelj v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Na hujše vročinske valove in poplave se morajo pripraviti tudi mesta.

Poročilo IPCC-ja je prvič jasno navedlo, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške dejavnosti.