Čebele v panju. Foto: BoBo/Tina Kosec
Čebele v panju. Foto: BoBo/Tina Kosec
Poročilo o propolisu šele po letu in pol v javnost

V javnosti v zadnjih tednih odmeva afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoe, ki ga je nekaterim čebelarjem več let prodajalo vrhniško podjetje Apis M&D in je vsebovalo nekatere nedovoljene substance. Med potrošniki se je zato okrepilo nezaupanje v varnost slovenskega medu.

Razpravo so še dodatno zapletle nasprotujoče si izjave uradnih institucij - direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz zagotovil, da je slovenski med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da med čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ni zagotovo varen.

Decembrska preliminarna analiza
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so decembra naredili preliminarno oceno tveganja za zdravje potrošnikov. V medu so z analizami ugotovili prisotnost amitraza, in sicer v količinah, ki so manjše od dovoljenih za amitraz, to je 0,2 miligrama na kilogram medu. Preliminarna ocena tveganja je tako pokazala, da ostanki amitraza v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje.

Hkrati so v sodelovanju s strokovnjaki Slovenskega toksikološkega društva, Nacionalnega inštituta za biologijo ter Fakultete za farmacijo in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pristopili k proučevanju najnovejših podatkov, ki so jih našli v strokovni literaturi in jih še niso upoštevali pri registraciji amitraza kot dovoljenega zdravila za čebele, v kateri je predpisana tudi mejna vrednost ostankov v medu. Tudi podrobnejša ocena tveganja je potrdila njihove preliminarne ugotovitve.

V ospredju pozornosti je v zadnjih dneh tudi propolis. Časopis Dnevnik je prejšnji teden poročal, da so laboratorijske analize že avgusta 2014 pokazale veliko vsebnost ostankov amitraza in kumafosa v propolisu (v obeh primerih gre za dovoljeno zdravilo), vendar se je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano šele zdaj odločilo za analizo tveganja, ki bo pokazala, ali je propolis varen ali ne.

Ministrstvo: Propolis ni bil za prehrano
Na kmetijskem ministrstvu so v petek pojasnili, da so poleg interne kontrole medu, ki se izvaja od leta 2011, v letu 2014 kot pilotni projekt izvedli tudi analizo čebeljih pridelkov. V okviru te kontrole so analizirali tudi propolis, nabran s sten starih panjev v trdnem stanju, ki se kot tak ne uporablja za prehrano. Čebelarska zveza Slovenije je rezultate pristojnim predstavila na začetku lanskega leta, ocenili pa so, da ostanki v medu in čebeljih pridelkih ne pomenijo tveganja za potrošnika.

Uprava za varno hrano je po podrobnejšem pregledu rezultatov pred kratkim izvedla preliminarno oceno tveganja za potrošnike, na podlagi katere je ugotovila, da ni pričakovati tveganja za zdravje ljudi, ne glede na to pa je, da bi se izognila kakršnim koli dvomom, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje naročila izdelavo ocene tveganja, so pojasnili na ministrstvu.

Medex: Naš med je popolnoma varen
Tudi v Medexu, ki polni med in proizvaja prehranska dopolnila na osnovi čebeljih pridelkov, so prejšnji teden zagotovili, da so propolis in vsi izdelki, ki ga vsebujejo, na njihovih policah preverjeni, popolnoma varni in ne vsebujejo spornih ostankov. Propolis v nemških laboratorijih testirajo na prisotnost več kot 150 pesticidov, več kot 20 sulfonamidov, vsebnost težkih kovin, kloramfenikola in kumafosa, so pojasnili.




Poročilo o propolisu šele po letu in pol v javnost