Izbor Okolje

Poudarki

  • Zmotno prepričanje, da je lepo živilo dobro in kakovostno, hrana nepopolnih oblik pa ne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 24 glasov Ocenite to novico!
Korenje
Narava ne ustvarja samo ravnega korenja, dostikrat se prav ljubko poigra s svojimi "stvaritvami". Zakaj torej pričakujemo, da bo na policah samo popolna zelenjava? Foto: Pixabay
       Do pred kratkim je evropska zakonodaja dejansko preprečevala prodajo ‘nepopolnih’ izdelkov. Nekatera pravila so bila zelo bizarna. Šparglji niso smeli v prodajo, če ni bilo vsaj 80 % njihove dolžine zelene, krivulja kumaric je bila določena na milimeter natančno.       
 Katja Sreš
Pixabay|Evropska unija je direktive, ki so med drugim do milimetra natančno predpisovale dimenzije sadja in zelenjave, ukinila. A percepcije trgovcev in potrošnika, da je le popolna hrana dobra, se ne da tako hitro spremeniti.
Evropska unija je smernice, ki so med drugim do milimetra natančno predpisovale dimenzije sadja in zelenjave, odpravila. A percepcije trgovcev in potrošnika, da je le popolna hrana dobra, se ne da tako hitro spremeniti. Foto: Pixabay

Dodaj v

Narava ne ustvarja samo popolnega, ravnega korenja. Zakaj torej kupujemo le tako?

"Zaradi oglaševanja popolnosti se potrošniki podzavestno odločijo za svetleče, nepobuškano jabolko"
24. januar 2018 ob 06:38
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Pridelovalci pogosto že sami izločajo 'izmaličene' pridelke. Dogaja se celo, da kmetje v slabih razmerah pridelke raje pustijo kar na polju," pojasnjuje Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja in del krivde za uničevanje hrane, ki ji razen "popolnega" videza ne manjka nič, pripisuje tudi zdaj že ukinjenim evropskim pravilom.

Kdaj ste v trgovini nazadnje videli krompir v obliki srca ali korenje s tremi koreninami in še kakšnim izrastkom ob strani? Še nikoli? Nič nenavadnega. Le redki pridelovalci namreč takšne izdelke sploh poberejo z njiv ali pa jih zavržejo po prebiranju, čeprav gre za zdravo sadje ali zelenjavo, ki ji ne manjka nič - razen "popolnega" videza, seveda. Koliko takšne hrane konča v smeteh, kompostih kot hrana za živali ali pa ostanejo na njivah, ni znano.

The Economist navaja, da bi bil lahko delež takšne zavržene hrane med petino in skoraj polovico vse hrane, ki jo pridelajo v ZDA. V društvu Ekologi brez meja podatkov preprosto nimajo, priznava Katja Sreš iz društva: "Številskih podatkov o tem žal ni, saj hrana, ki jo zavržejo ali na polju pustijo kmetje, ni obravnavana kot zavržena hrana."

Zmotno prepričanje, da je lepo živilo dobro in kakovostno, hrana nepopolnih oblik pa ne
In zakaj se to dogaja? "Vzrokov za to je zagotovo več. Prvi je vsekakor ta, da ‘nepopolna’ hrana sploh ne pride do trgovskih polic. Če pa že zaide v asortiman, pa se zaradi oglaševanja popolnosti potrošniki že podzavestno odločijo za svetleče, nepobuškano jabolko. Najbrž je razlog, zakaj pride do te odločitve, tudi to, da videz povezujemo z ‘vsebino’. Torej, lepo živilo je dobro in kakovostno, hrana nepopolnih oblik pa pa ne," zmotno dojemanje potrošnikov, pridelovalcev in ponudnikov, da je lepa hrana tudi dobra, opisuje ekologinja.

Vseeno pa se to prepričanje počasi - tudi zaradi ozaveščanja o tem, da hrane preprosto ne mečemo stran - spreminja. V društvu Ekologi brez meja so namreč v sklopu akcije Ne meč’mo hrane stran! opozarjali tudi na to dimenzijo zavržene hrane in potrošnike spodbujali, da posežejo tudi po ‘nepopolnih’ izdelkih. Vendar se stvari premikajo počasi, opozarja: "Komaj leta 2016 smo dobili definicijo, kaj zavržena hrana sploh je, in konkretne številke. Do naslednjega poročila Statističnega urada tako težko rečemo, ali so naša prizadevanja padla na plodna tla." "Vsekakor pa opažamo pozitiven premik pri ozaveščenosti posameznikov, ki se vedno bolj trudijo prilagoditi svoje nakupne navade ranljivostim našega okolja," poudarja pozitivne učinke akcije.

"Če je povpraševanje, je tudi ponudba"
Trgovci tako zadnje čase na policah ponujajo tudi hrano, ki je bila nekoč lepa, zdaj pa jo že načenja zob časa, kar pa še ne pomeni, da ni še vedno užitna (ali okusna). "Trgovci so odvisni od kupcev in jih ob zadostnem ‘pritisku’ tudi upoštevajo. Tako lahko vidimo, da se vedno več trgovcev zaveda, da je način življenja Zero Waste trend, posledično pa imamo na voljo vedno več živil na rinfuzo. Tako bi moralo biti tudi z 'grdo' hrano," pravi Sreševa in dodaja, da je na tej točki nesmiselno pričakovati na rešitev "od zgoraj", torej od politike oz. zakonodajalca. Ukrepati morajo potrošniki, meni: "Če je povpraševanje, je tudi ponudba. Čakati na zakonske ukrepe je nesmiselno, trgovci in potrošniki imajo moč, da stvari sami uredijo, in to precej hitreje."

Bizarna evropska pravila so odpravljena, ampak ...
Sicer pa se stvari na tem področju počasi urejajo tudi zakonsko. "Do pred kratkim je evropska zakonodaja dejansko preprečevala prodajo ‘nepopolnih’ izdelkov. Nekatera pravila so bila zelo bizarna. Šparglji niso smeli v prodajo, če ni bilo vsaj 80 odstotkov njihove dolžine zelene, krivulja kumaric je bila določena na milimeter natančno. Vendar pa je Evropska unija v želji po zmanjševanju zavržkov hrane to regulativo precej omilila," pojasnjuje ekologinja.

Danes za živila veljajo t. i. tržni standardi, ki določajo, da morajo biti pridelki: nepoškodovani, zdravi (oz. ne smejo biti gnili ali poškodovani) čisti, praktično brez vsake vidne tuje snovi, praktično brez škodljivcev, praktično brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci, brez odvečne zunanje vlage, brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa, navaja zahteve Sreševa.

Ob tem pa opozarja: "Seveda pa je na koncu trgovec tisti, ki določi, kakšna živila bodo zasedala njegove police. Pogled na bleščečo in popolno trgovsko ponudbo nam tako daje občutek, da so prodajalne še vedno pod vplivom teh standardov, ki pa ne veljajo več, oz. obstoječe trgovske standarde tolmačijo zelo strogo." Marsikje v tujini tudi zato nastajajo majhna nišna podjetja, ki se ukvarjajo samo s prodajo hrane "nepopolnega" videza. Pri nas tega še ni, priznava sogovornica. Morda pa se najde kdo, ki bo to spremenil.

Tanja Kozorog Blatnik
Prijavi napako
Komentarji
malikaliber
# 24.01.2018 ob 06:48
Zakaj kupujemo le take?
Zaradi zakompleksanosti družbe!
mihaing
# 24.01.2018 ob 08:11
Hmmm, dajte na prodaj samo krive in bomo kupovali samo takšne. Ta članek dajte trgovcem in ne nam. Mi kupimo kar je na razpolago. Nihče se še ni drl v trgovini, da zahteva raven korenček.
Alchemist
# 24.01.2018 ob 07:37
Smo civilizacija obsedena z vizualnim in to velja seveda tudi za hrano. Velikokrat jemo bolj z očmi, kot pa z usti in predvsem z nosom (vonj je pri hrani celo pomembnejši od okusa) in posledica je pač taka kot je.
Hyperion
# 24.01.2018 ob 08:44
Dejstvo ni samo v lepoti ampak tudi v tem, da je vec krompirja zavrzemo med lupljenjem, ce je nepravilnih oblik in isto velja za ostalo. In dokler je na policah tudi lepse..le tega kupci ne bodo pobirali..logicno. Na koncu tako trgovcu konstantno ostajajo taki izdelki. In je tako slo vse nazaj do kmetov, da je tako brezveze jih sploh prevazati,da zgnijejo na policah. Upam pa da jih vsaj nekaj res porabijo za predelave.
GupeM
# 24.01.2018 ob 08:24
No, ko sem bil v ZDA, sem tam pojedel samo nekaj jabolk. Namreč, ko prideš v trgovino, so tam zložena jabolka, ki so tako lepa in svetleča, kot bi bila lakirana. Jabolko na sliki v članku je manj svetleče, kot so jabolka v ZDA v trgovinah. Sploh jih nisem hotel kupiti, saj so mi izgledala strupena. (Ponekod) dobiš tudo "normalna" jabolka, vendar pa je njihova cena običajno kar precej višja. Ker sem malo Gorenjca, sem zato raje bil brez jabolk, kot da bi kupoval tista pretirano svetleča ali pa pretirano draga jabolka. Pa bi z veseljem kupil "grše" jabolko za normalno ceno.
mike_casper
# 24.01.2018 ob 07:48
Zato, ker smo ubrisani. Doma pridelan krompir mi je popolnoma vseeno kako izgleda le da vem da na njem ni kemikalij pa da ni gnil. Ko pa jem pire pa res ni vazno kako je izgledal. Prav tako pa je z ostalimi produkti. Ljudje pac jemo z ocmi tudi. V glavah je treba spremeniti pa dpodbujat lokalno pridelano hrano. Sploh ni drazja kot v trgovinah le malo je treba spremenit nakupovalne navade. Pojdite h kmetu ki ga poznate in kupite od njega kos mesa pa potem kaksnega v sparu pa boste videli razliko. Res pa je da mora kmet svinjo vzrediti pocasi ne pa jo spitat na krmilih. Ampak ce ljudi poznas tako ves kako pridelujejo hrano. Seveda v trgovinah pa vidimo samo izdelek, kaj je pa odzadi pa si tako lahko mislite.
Krimsky
# 24.01.2018 ob 06:58
Kdor nima pametnejšega dela (ali pa tega ne sme početi) …
~
… postavlja bizarna pravila.

Če bi bili na nivoju, bi odpravili prepoved rastline, ki je – poetično rečeno – darilo bogov ljudem. A ker je farmacevtski lobi premočan … (moral bi sicer skrbeti za zdravje, a je znašel v konfliktu interesov – več nezdravja = več posla) … je lahko prišlo do takih ekscesov kot ... merjenje ukrivljenosti kumar …
Calendula
# 24.01.2018 ob 11:20
Zato imamo svoj zelenjavni vrt, da nam drugi ne diktirajo, kakšno zeljenjavo bomo jedli.

Kumare prevlečejo s tanko plastjo parafina, da se tako lepo svetijo in so v neskončnost videti sveže. Najbolj onesnažena zelenjava prihaja z Nizozemske, tam jo obsevajo, da jo lahko prevažajo po Celi Evropi. Celo paradižnik po dampinški ceni v Grčijo. Cilj, uničiti malega kmeta. To jim je delno uspelo z izmišljeno afero kumar iz Španije.
Italijani ne zaostajajo dosti. Na poljih Calabrije, kjer je bilo desetletja smetišče za vse podobne odpadke iz cele Italije, kot pri Cinkarni Celje, so navozili nekaj zemlje in tam se prideluje zelenjava za Vzhodno Evropo.

Svetleča jabolka v januarju, zakaj naša domača niso taka, leta hranijo v komorah v katerih je razpršen plin SmartFresh. Še vedno se kregajo o tem, je ali ni rakotvoren. Denar Monsanta priredi vsako "znanstveno" raziskavo.
Zakaj se prodajalci jabolk in hrušk tako upirajo odredbi, da bi se na zabojčke napisala letnica obiranja sadežev. Ja, potem potrošniki ne bi bili pripravljeni kupovati jabolka obrana leta 2015. Tako to gre. In s CEFTo bi Yenkiji radi pripeljali na naše prodajne police še GSM in meso kloniranih živali. Seveda brez oznak.
Simon_Marini
# 24.01.2018 ob 08:42
Da je sadje in zelenjava lepa, velja samo za ti. namizno sadje in zelenjavo. Kar je za industrijsko predelavo, pa ni pomembno, kakšnega videza je. Včasih je tudi malo gnilo.
Bondjanez
# 24.01.2018 ob 08:10
Klipan
Prvic. Pa si se vseeno oglasil.
Drugic,dvomim,ker si ves cas na portalu.
KLIPAN
# 24.01.2018 ob 07:51
Da pa ti je važno kake oblike so krompir, kumarice, korenček......, je meni enostavno nerazumljivo.
Nekaj jih vzgojim doma, nekaj kupim pri najbližjem kmetu zato mi je ta problematika popolnoma neznana in je priznam, sploh ne razumem.
Majoneza
# 24.01.2018 ob 07:14
Zato, ker se lažje lupi.
Kombo
# 24.01.2018 ob 11:44
Kaj vsi lupite korenje?
Mimobeznik
# 24.01.2018 ob 11:01
Lažje je lupit ravne stvari in manj gre stran.
copcop
# 24.01.2018 ob 09:42
Nekatera pravila so bila zelo bizarna. Šparglji niso smeli v prodajo, če ni bilo vsaj 80 odstotkov njihove dolžine zelene,

In kaj je tu bizarnega? Saj beli oleseneli del ni užiten.
dharma
# 24.01.2018 ob 09:20
Hvala za neobjavo komentarja za katerega menim, da je popolnoma na mestu. Hkrati pa nikakor ne krši pravila uredniške politike rtv.
Sicer pa lahko dodam še to, da to vprašanje ni toliko vezano na nas potrošnike kakor pa na trgovce. Francosko ministrstvo za kmetijstvo je imelo akcijo, kjer si za polovično ceno dobil neenakomerno zelenjavo. Itak, da so prodali vse. Torej stvar je viziji vodilnih in ne končnih kupcih. Če boš pa na police dal različno estetsko vsebino za isto ceno je pa popolnoma jasno za katero se bomo vsi odločili. .
muki7
# 24.01.2018 ob 07:34
Zato, ker se lažje lupi.

Potrošnik??
beninorc
# 24.01.2018 ob 07:01
saj to je vsa poanta tega. lepota ki jo nam vsilijo.nedolžna barva je bela je res. problem je v tem da riž , sladkor , sol niso beli jih pobelijo , nenaravni postopek. kaj bi kupili sladkor ali sol če so sivkasti ali pa riž rjav. je res. lp
whisky
# 24.01.2018 ob 06:58
pa sej ta krevlast korenček ne gre na kompost, to ga predelajo v razne omake in namaze. tja not verjeten še kak gnil pade. ta lepi so pa pač za na police, ker imamo ljudje radi lepe stvari
tinkamarinka
# 25.01.2018 ob 09:18
iz gajbe v kateri je domač krompir, grejo vedno najprej v uporabo najlepši krompirji, ki niso preveliki. potem grejo ta najdebelješi in ko ni več niti tistih najbolj drobnih, se spravim lupiti nesimetrične in one čudnih oblik.
torej: kriva :)

PS: za razvejan korenček je krivo: 1.zbita zemlja, 2. preveč dušika (pregnojeno)
Pa dober tek.
zozozo
# 24.01.2018 ob 15:14
Narava sploh ne ustvarja korenja. Divjega korenja, ki ga ustvari narava, ne bi kupil niti avtor članka.

Drugače je pa res tako, da je lažje lupit, rezat, itd. zelenjavo, ki ni nepravilnih oblik, in tudi precej manj gre stran. Če bo v gajbici premešana zelenjava različnih oblik za isto ceno, bo vsak racionalen človek izbral tisto, ki je bolj pravilne oblike.

To se da rešiti s sortiranjem zelenjave in prodajanjem po različni ceni.
spela55
# 24.01.2018 ob 12:06
Čakajte malo. Če na polici ni drugega kot raven korenček in sami nato zapišete, da pridelovalci že sami izločijo tako korenje pred prodajo, kako me lahko potem že v naslovu vprašate, zakaj kupujem samo ravno korenje, kot da smo krivci za to potrošniki, ki kupujemo? Odkrito, če kdaj najdem v gajbici korenje čudne oblike in ni ravno gnilo ali plesnivo, ima pri meni prednost. Večinoma pa korenje in ostalo zelenjavo kupujem že več kot desetletje pri isti solatarci, ki ima paleto zelenjave čudnih oblik in neverjetnih okusov. Nebesa! Evropska unija je naredila bedarijo, zdaj ko je ukrepe odpravila smo pa v sekundi krivci potrošniki?
brehme
# 24.01.2018 ob 09:16
Odgovor na vprašanje v naslovu je enostaven vam ga povem. Ljudje kupujejo, vsaj 95%, sebe ne štejem zraven, pa kar nekaj jih tudi poznam ki ša raje škrbato jemljejo, zato kjer je lepšo, manj odpadka, manj dela z njim...ljudje v tem času na vseh področjih živijo hedonizem(koikor si lahko privoščijo), med to spada tudi proti čas, torej čimmanj časa biti v kuhinji. Je pa po restavracijah, gostilnah, stanje še slabše, tam je vedno na voljo vse. Ali pa oddaje o kuhanju na RV, nasveti...vedno vse lepo, in vse, kor danes zjutraj ko so svetovali svežo pariko, pazite to sveža paprika 24. januarja. Ja sveža iz Izraela ali Maroka.
eMZe
# 28.01.2018 ob 09:10
Ravno korenje:
- če je poceni, je s hidroponike
- če ni poceni, je mogoče iz zemlje -- to pomeni, da so morali celotno njivo obdelati s posebnim strojem, ki prst na fino zdrobi 60 do 80 cm globoko

Meni se sicer zdi posebna bedarija z jabolki.
Nekateri trgovci zdaj prodajajo tri sorte jabolk:
- rdeča
- rumena
- zelena.
Če imaš srečo, izveš, katera sorta je RES naprodaj.
Večina pa jih poleti prodaja "sveža jabolka", kjer sorta sploh ni omenjena.

Sorta je pri jabolkih precej boj odločilna glede okusa in uporabe kot pri korenju. Z zelenim "zlatim" delišesom si nimam kaj pomagati.

Morda je to tudi razlog, da v šolah ostaja sadje, ki je namenjeno za malico, ker so jabolka najboljšega ponudnika sicer tehnično in trgovsko neoporečna, so pa kamnita in brez okusa.
tocco
# 24.01.2018 ob 11:33
Zadeti derviš link sem dal
tocco
# 24.01.2018 ob 11:12
Lepa zelenjava je na trgovksih policah po nekaterih uredbah EU za trženje z zelenjava npr za paradižnik so tri klase kvalitete 1,2,3 pa pol industrija, pa od prve do industrijske paradižnik po videzu uvrstijo v enega izmed teh odvisno od njegovega vizualnega izgleda.

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32011R054
3&from=SL
HOR
# 24.01.2018 ob 10:25
Zgodovina korenčka...
LINK
oleander
# 18.02.2018 ob 16:50
Kaj vsi lupite korenje?

Ne. Jaz ga ostrgam s krtačko :D
itak
# 30.01.2018 ob 20:52
Ne kupujem korenja - je dosti boljse tisto z domacega vrta
igica
# 25.01.2018 ob 21:44
sem imel veliko za napisat, pa sem šel brat komentarje na drugo stran, pa mi je vse zbrisalo :(
Space Voyager
# 24.01.2018 ob 13:59
HE HE HE, super fotka korenčka!
kunta kinte
# 24.01.2018 ob 12:23
osebno,ker ga je lažje lupit
Brannigan
# 24.01.2018 ob 11:55
Krimsky

O korenju - kje si našel farmacevte? A pašejo v tvojo teorijo zarote?
Škoda, da ne definiramo še pameti do mm natančno.
copcop
# 24.01.2018 ob 09:48
Hmmm, dajte na prodaj samo krive in bomo kupovali samo takšne. Ta članek dajte trgovcem in ne nam. Mi kupimo kar je na razpolago. Nihče se še ni drl v trgovini, da zahteva raven korenček.

Ta članek je za vas, saj se trgovci prilagodijo vam. Ko je na polici na razpolago popoln in izmaličen pridelek, vedno ostane izmaličen. Nihče se še ni drl v trgovini, da zahteva zakrivljen korenček.
Zadeti Derviš
# 24.01.2018 ob 11:29
Tukaj bi potrebovali ustrezno Uredbo Sveta EU o prepovedi prodaje neestetskih pridelkov, seveda ob sodelovanju Stroke in ob dosledni implementaciji inšpekcijskih služb na terenu!
enajstica
# 24.01.2018 ob 11:10
To pa vejo ženske, zakaj...
Dr. Kumrovec
# 24.01.2018 ob 12:10
Noro. Kam gre ta svet? Vse za dobiček, vse za denar FUJ!
Kazalo