Bodo klasične traktorje kmalu zamenjali avtonomni traktorski roboti? Foto: BoBo
Bodo klasične traktorje kmalu zamenjali avtonomni traktorski roboti? Foto: BoBo

Posvet z naslovom Od preciznega k pametnemu kmetijstvu, kar je tudi ena od glavnih tem letošnje Agre, sta organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in katedra za biosistemsko inženirstvo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Ob tem so tudi predstavili uporabo nekaterih sodobnih tehnologij.

Bil sem fasciniran, da s temi tehnologijami nekatere kmetije že živijo, in to je pravi korak v smer digitalizacije, optimizacije.

Rok Damijan, predsednik slovenske podeželske mladine

Proces digitalizacije sicer traja nekaj časa, tehnologijo so začeli uporabljati na večjih površinah, bodisi posestva bodisi posamezniki, Miran Lakota s katedre za biosistemsko inženirstvo pa ob tem poudarja, da je pomembno to, kar imamo tukaj.

Danes imamo v poljedelstvu naprave za uravnavanje gibanja stroja, v Sloveniji imamo v ta namen celo dve omrežji, in čudovito pripravljeno infrastrukturo, tako da je nove tehnologije mogoče uvesti z majhnimi stroški.

Posodobitev kmečkih strojev

Nadgradnja namreč stane od 10.000 do 15.000 evrov, kar pri sodobnih traktorjih ni več posebno kakšen dodatek k ceni. V državi imamo ta hip okoli 30 traktorjev, ki uporabljajo sistem za uravnavanje, najdlje pa so razviti molzni roboti, ki jih tudi že uporabljajo. Pri trajnih nasadih razvijajo sisteme avtonomne navigacije robotov, ki bodo škropili brez človeške posadke.

Uspešni so bili tudi letošnji poskusi z letalniki, s katerimi so pokazali, kje v Sloveniji jih je mogoče uporabiti, imamo pa tudi servis, ki svetuje uporabniku.

V Sloveniji prevladujejo majhne in razdrobljene kmetijske površine. Foto: RTV SLO/Ergyn Zjeci
V Sloveniji prevladujejo majhne in razdrobljene kmetijske površine. Foto: RTV SLO/Ergyn Zjeci

Majhne in razdrobljene površine

Ker so površine v Sloveniji majhne in razdrobljene, je v takih razmerah treba vse postopke opraviti še skrbneje, da je poslovni rezultat pozitiven in omogoča preživetje ter hkrati zagotavlja določeno stopnjo samooskrbe s hrano.

"Orodja, ki smo jih predstavili, dokazano prispevajo k temu," je zatrdil Lakota, Sergej Krajnc iz podjetja Termodron pa je praktično prikazal koristi letalnikov, s katerimi je mogoče prihraniti stroške in hitreje odkrivati na primer bolezni in škodljivce.

Pomurski sejem Agra prirejajo od leta 1962. Foto: BoBo
Pomurski sejem Agra prirejajo od leta 1962. Foto: BoBo

Kaj pa mali kmetje?

Uvedba sodobnih tehnologij je primerna tudi za male kmete, saj jim omogočajo večji donos, manj uporabe materiala, boljše dokumentiranje in manjše obremenjevanje okolja, priporočljivo pa je, da se pri tem povežejo.

"Bil sem fasciniran, da s temi tehnologijami nekatere kmetije že živijo, in to je pravi korak v smer digitalizacije, optimizacije in vseh novih tehnologij, ki so na razpolago, najbolj ključen pri tem pa je paket: ob pravem času pravi ljudje, s pravimi idejami in rešitvami in seveda s pravo tehnologijo," pa je bil ob tem jasen predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan. Ob tem upa, da bodo novosti sprejeli tudi starejši in si tako olajšali delo ter prihranili.

Kot je pokazal posvet, je sicer od posameznika odvisno, kdaj in v kolikšni meri se bo odločil za uporabo sodobnih tehnologij. A tisti z izkušnjami pravijo, da se je preprosto "treba vreči v vodo in zaplavati". Sami so namreč zadovoljni z odločitvijo zaradi ugodnih poslovnih rezultatov, predvsem pa zaradi prihrankov.