Zavržena hrana kaže na nespoštljiv odnos ali neprimerno ravnanje s hrano. Foto: BoBo
Zavržena hrana kaže na nespoštljiv odnos ali neprimerno ravnanje s hrano. Foto: BoBo

Ustvarjanje dodatnih pridelovalnih površin in izčrpavanje virov, da bi do leta 2050 uspeli za 70 odstotkov povečati proizvodnjo hrane, po mnenju Ekologov brez meja nista rešitev. Zdajšnja količina po svetu zavržene hrane bi namreč lahko nahranila vse posameznike, ki živijo v pomanjkanju, zato je problematika zavržene hrane tudi ena pomembnejših dejavnosti v boju proti podnebnim spremembam.

Ob tem so spomnili, da se zavrže tretjina vse proizvedene hrane, kar pomeni 1,3 milijarde ton zavržene hrane letno. Po drugi strani pa zaradi lakote dnevno umre več ljudi kot za posledicami aidsa, tuberkuloze in malarije skupaj. Količina zavržene hrane v razvitih državah je enaka količini proizvedene hrane v podsaharski Afriki.

Velik ogljični odtis
Ogljični odtis zavržene hrane je ocenjen na 3300 milijard kilogramov ogljikovega dioksida, kar je več kot proizvede katera koli država na svetu z izjemo Kitajske in ZDA. Več kot 95 odstotkov hrane je odložene na odlagališčih odpadkov, kjer prihaja do izločanja metana in drugih okolju škodljivih plinov.

Leta 2016 je vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrgel 0,2 kilograma hrane na dan oz. 74 kilogramov letno, kar je več kot v letu pred tem. Med zavrženo hrano je je 35 odstotkov še užitne. Vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrže za 163 evrov hrane letno.