Z novim podnebnim dogovorom bi obveznosti in cilje prevzele tudi države v razvoju. Foto: EPA
Z novim podnebnim dogovorom bi obveznosti in cilje prevzele tudi države v razvoju. Foto: EPA
Polarni led
S pogodbenim dogovorom si prizadevajo doseči dvig temperature čim nižje pod dve stopinji. Foto: EPA
Kopenhagen
Pomemben vidik podnebnega dogovora se Lučki Kajfež Bogataj zdi tudi pomoč državam v razvoju, ki niso krive za onesnaževanje. Foto: MMC RTV SLO
Kaj bo prinesla konferenca v Kopenhagnu?
Načrti za zmanjšanje izpustov so, a se k njim še nihče ni zavezal

To je na javni razpravi pred konferenco v Köbenhavnu - Kdo bo pripravljen plačati "podnebni račun"? povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Navkljub pomislekom, da 30-odstotno znižanje izpustov v prihodnjih desetih letih ni uresničljivo, sama meni, da je v teoriji to uresničljivo, da pa ni nekih jasnih zavez, kaj vse bomo storili, da bomo to dosegli.

Opozorila je še, da je potrebno večje zmanjšanje emisij, kot je 30 odstotkov. "Te številke so premajhne, tudi zato, ker je treba sprejeti neke jasne zaveze tudi do leta 2050. Do takrat so namreč potrebne številke od okoli 85- do 90-odstotno znižanje izpustov." Če ne začnemo izpustov zniževati takoj, bi se dalo teoretično začeti zmanjševati tudi pozneje in več. A če bi z resnimi ukrepi čakali na leto 2020, potem bi to pomenilo na leto od pet do šestodstotno zmanjševanje izpustov, kar pa je fizikalno nemogoče, je pojasnila Kajfež Bogatajeva.

Pomemben vidik podnebnega dogovora se Kajfež Bogatajevi zdi tudi pomoč državam v razvoju, ki niso krive za onesnaževanje in upa, da se bodo vsaj poglavja v zvezi s to pomočjo v Köbenhavnu zaprla.

Slovenijo bosta podnebni dogovor in kjotski protokol stala skoraj 200 milijonov na leto
Andrej Kranjc
z ministrstva za okolje, sicer glavni slovenski pogajalec za nov podnebni dogovor, je pojasnil, da je razlika med kjotskim protokolom in morebitnim novim podnebnim dogovorom, da imajo v prvem obveznosti samo razvite države, v novem dogovoru pa vse države. Razvite države naj bi tistim v razvoju za odpravljanje posledic podnebnih sprememb namenile pomoč. Evropska komisija je ocenila, da bi ta pomoč Evropske unije po letu 2012 znašala 100 milijard evrov na leto, kar je od deset do 30 odstotkov celotnega zneska za pomoč državam v razvoju.

Kaj lahko sami storite za zmanjšanje izpustov?
- Zmanjšajte temperaturo vašega doma za 1°C.
- Nastavite domači termostat na nižjo temperaturo ponoči ali ko ste zdoma.
- Zamenjajte vaša stara okna z enojnim steklom za okna z dvojnim steklom.
- Poskrbite, da je vaš dom dobro izoliran - izboljšajte zmogljivosti vašega hladilnika s tem, da ga postavite v hladen prostor.
- Ko menjate stari hladilnik, kupite novega z evropsko stopnjo A+ (z samodejnimi odmrzovalnimi ciklusi).
- Vroča hrana naj se ohladi na sobno temperaturo, preden jo postavite v hladilnik. - Ugasnite pet 60 W žarnic na hodnikih in sobah v hiši, če jih ne potrebujete.
- Zamenjajte pet običajnih žarnic v lučeh, ki gorijo približno 5 ur na dan z nizko energijskimi (CFL) žarnicami.
- Pri menjavi vašega starega televizorja kupite novega z ekološko oznako.
- Izklopite vašo klimatsko napravo v poletnem času vsak dan za štiri ure, ko vas ni doma.
- Preklopite na zeleno elektriko.
- Zagotovo uporabljajte pralni stroj samo, ko je poln.
- Sušite oblačila naravno namesto uporabe sušilnega stroja.
- Zavrite toliko vode, kolikor je potrebujete za vaš topel napitek.
- Namestite nizko pretočno ročico za tuširanje.
- Zaprite vodo med umivanjem zob.
- Prepričajte se, da zaprete ali popravite pipe, s katerih kaplja.
- Vtaknite 4 vaše napetostne transformatorje v vtičnico s stikalom.
- Ko kupujete ustekleničeno vodo, kupite 1,5-litrsko plastenko, namesto enake količine v 0,5-litrskih plastenkah.
- Reciklirajte svoje odpadke!
- Uporabljajte vrečke za ponovno uporabo vsakič, ko greste nakupovat. - Preden natisnete dokument ali e-mail razmislite ali ga resnično morate.
- Razmislite o varčevanju z gorivom, ko menjate vaš stari avtomobil za novega.
- Prepričajte se, da imate pravilen tlak v pnevmatikah.
- Uporabljajte nizko-viskozna motorna olja.
- Zmanjšajte hitrost s 110 km na uro na 90 km na uro za 10 % vaše prevožene razdalje.
Vozite pametno (prestavite v višjo prestavo takoj ko je mogoče, ohranjajte stalno hitrost, izogibajte se sunkovitemu zaviranju).
- Nadomestite vaše kratke vožnje z avtomobilom s kolesarjenjem.

S temi ukrepi lahko privarčujete do 4.500 kilogramov CO2 na leto
Vir: Ogljikov kalkulator EK-ja

Vaš ogljikov odtis si lahko izračunate tukaj.


Denar bi pridobili s trga ogljika, trga prodaje emisijskih kuponov, nekaj bi prispevale same države v razvoju, nekaj pa razvite države. Znotraj tega zneska bi morala Slovenija prispevati približno 100 milijonov evrov na leto, od leta 2012 do leta 2020. T. i. hitri štart, ki določene ukrepe predvideva že pred letom 2012, pa predvideva pomoč predvsem najmanj razvitim, Slovenijo pa bi stal desetkrat manj, torej okoli 10 milijonov evrov, je pojasnil Kranjc. Pri tem ne gre pozabiti, da bo morala Slovenija zaradi neizpolnjevanja kjotskih zavez prihodnje leto plačati 80 milijonov evrov. Kranjc je ob tem dejal, da bo vsaka država svoje stroške skušala čim bolj znižati in se bo sklicevala na krizo, a brez finančnega pakta sporazuma ne bo. Kranjc meni, da bi bilo dejansko sprejetje podnebnega dogovora v Köbenhavnu čudež, pričakuje pa sprejetje zaveze, da bo dokončni sporazum sprejet prihodnje leto v Mehiki. Več o tem si lahko ogledate v priloženem videointervjuju z Andrejem Kranjcem.

Ponudniki energije bodo delovali, dokler se jim bo izplačalo
Djordje Žebeljan
iz Holdinga Slovenskih elektrarn, ki se prav zdaj pripravlja na gradnjo šestega bloka termoelektrarne Trbovlje, je pojasnil, da poanta konference v Köbenhavnu niso samo klimatske spremembe, pač pa tudi zaščita tehnologij ter delitev dobrobiti. Pojasnil je, da bodo družbe v prihodnje v svoje investicije vračunale tudi morebitne nove predpise v zvezi s podnebnimi spremembami in posamezna družba bo delovala, dokler se ji bo to izplačalo, potem pa se bo zaprla.

Da se okolijske težave zavedamo, a da je udobneje početi to, kar počnemo, še naprej, je opozorila Lidija Živčič iz društva Focus. Dejala je, da razmišljamo samo o izgradnji infrastrukture, ki bi zadovoljila naše potrebe po več energije, ne pa o zmanjševanju porabe in učinkoviti rabi energije. Po mnenju Igorja Pribca s filozofske fakultete pa je reševanje okolijskih vprašanj pomembno predvsem zaradi tega, ker imamo občutek, da lahko to vprašanje preložimo v prihodnost.

Kaj bo prinesla konferenca v Kopenhagnu?
Načrti za zmanjšanje izpustov so, a se k njim še nihče ni zavezal