v zabojnike še vedno mečejo v do okolja škodljivih plastičnih vrečkah.

Delež bioloških odpadkov se pri nas povečuje. Leta 2009 je bilo v rjavih zabojnikih zbranih skoraj petdeset tisoč ton odpadkov, lani pa že okoli 115.000 ton. Med biološkimi odpadki je pogosto tudi plastika, saj nekateri olupke zelenjave in sadja v smetnjake odlagajo v plastičnih vrečkah.

Od vseh odpadkov, ki jih pridelajo gospodinjstva, je približno tretjina biološko razgradljivih. V zabojnike jih lahko odvržemo v papirnati ali kateri drugi razgradljivi vrečki, opozarja ljubljanska Snaga. Ekologi pa pravijo, da je najbolje, če jih v zabojnike kar presujemo.

"Biorazgradljive vrečke za biološke odpadke v resnici sploh niso potrebne [...] Biološke odpadke lahko preprosto spravljamo v posodo manjše ali večje oblike doma v kuhinji in jih stresamo vsakodnevno ali vsake dva ali tri dni (odvisno, kako si nastavimo) neposredno v biološke zabojnike," je povedala Urša Zgojnik z društva Ekologi brez meja.

Tudi razgradljive vrečke se v procesu največkrat izločijo, saj jih stroj ne razloči. "Razen ob res izjemno dobrih razmerah, ko se ta biološko razgradljiva vrečka že razgradi," je pojasnil Igor Petek z ljubljanske Snage.

Družba letno zbere in v kompost predela okoli 27.000 ton bioloških odpadkov. Petek ocenjuje, da približno štiri odstotke tega izločijo kot plastične vrečke. Te so uničene in umazane, zato jih ni več mogoče predelati. Končajo v sežigalnicah.