Pogled na naravni park in prebivališče 14.000 domorodcev v amazonskem deževnem pragozdu, kjer nameravajo zgraditi avtocesto. Foto: EPA
Pogled na naravni park in prebivališče 14.000 domorodcev v amazonskem deževnem pragozdu, kjer nameravajo zgraditi avtocesto. Foto: EPA
"Tipnis, upri se"
Protestnica poziva k uporu proti posegu v zaščiteno območje parka. Foto: Reuters
Evo Morales
Predsednik Evo Morales je kritike gradnje obsodil "kolonialnega okoljevarstva". Foto: Reuters

Predsednik Evo Morales je podpisal zakon, ki dovoljuje začetek gradnje avtoceste skozi naravni park in zaščiteno območje domorodcev, znanim tudi pod imenom Tipnis, poroča Guardian.

Nova dobrih 300 kilometrov dolga avtocesta bo razpolovila okoli 10.000 kvadratnih kilometrov velik naravni park. Tako bo območju odvzeta težko pridobljena kulturna in naravna zaščita, ki so jo domorodci izbojevali po dolgotrajnih protestih in spopadih s policijo leta 2011.

Predsednik je v amazonskem mestu Trinidad nagovoril podpornike gradnje in mednarodne nasprotnike gradnje obtožil "kolonialnega okoljevarstva". "Teh ljudi ne zanima, ali bodo domorodci imeli šole in bolnišnice, ne zanima jih, ali bodo imeli elektriko, in ne zanima jih, ali bomo mi imeli avtocesto," je dejal Morales.

Zakonodajo je predtem podprl bolivijski senat, v katerem ima Moralesovo vladajoče Gibanje za socializem dvotretjinsko večino. Zakonodaji so nasprotovali opozicijske stranke, Katoliška cerkev, aktivisti in domorodci, ki so po več mestih že organizirali protestne shode.

"Začetek uničenja ozemlja domorodcev"
"To je začetek uničenja zaščitenih bolivijskih območij in ozemlja domorodcev," je dejal Fernando Vargas, voditelj domorodcev v Tipnisu, kjer na 10.000 kvadratnih kilometrih površine prebivajo ljudstva Mojenov, Jurakarov in Tsimanejev.

"Evo Morales ni zaščitnik matere Zemlje ali domorodcev. Prednost daje kapitalizmu," opozarja Vargas. Morales je sicer prvi indijanski predsednik na čelu Bolivije.

Nasprotniki avtoceste opozarjajo, da bi njena izgradnja pospešila razvoj rudarstva, pridobivanja nafte in plina, gozdarjenja in gojenja koke, industrializacija pa bi pomenila še večjo grožnjo za domorodce. Po podatkih Združenih narodov se je količina nedovoljenih gojišč koke med letoma 2015 in 2016 povečala za 150 odstotkov.

Ljudstva tesno povezana s tropskim gozdom
"Kulture vseh treh domorodnih ljudstev so tesno povezane s tropskim gozdom. Bolivijska vlada se z njimi ne želi pogajati in jim zagotoviti ozemeljskih pravic, s čimer ogroža njihovo prihodnost in prihodnost bolivijskega amazonskega gozda," opozarja Moira Birss iz organizacije Amazon Watch, še poroča Guardian.