Velik jurček raste v mešanem gozdu, obdan z borovničevimi grmički, v ozadju pa gobar išče gobe septembra leta 2012. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Velik jurček raste v mešanem gozdu, obdan z borovničevimi grmički, v ozadju pa gobar išče gobe septembra leta 2012. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Letošnja odlična gobarska sezona je v gozdove privabila številne ljubitelje gobarjenja, in družbena omrežja so polna gobarskih trofej. Je letošnja sezona torej izjemna? "Lanska je bila veliko bolj izjemna kot letošnja, ampak vtis s teh družbenih omrežij naredi svoje," je komentiral Slavko Šerod, predsednik gobarskega društva Lisička Maribor.
Rekreativni nabiralci se skoncentrirajo na nekaj vrst gob in tiste tako rekoč izbrišejo iz narave, le redki ne prekoračijo dovoljene količine dveh kilogramov, včasih poškodujejo pomlajene gozdne površine in za sabo puščajo smeti. "Smeti je veliko, in ta kultura, da kar prineseš v gozd, ven tudi odneseš, ne deluje. To je žalostno."

Lastniki se jezijo, kadar morajo plačevati kazni za smeti ali ko gledajo pridobitniško gobarjenje. Kadrovsko podhranjena gozdarska inšpekcija se prednostno ukvarja z nadzorom nad saniranimi sečnjami, poudarja Andrej Drašler, direktor gozdarske inšpekcije. Ugotavlja, da je vedno več prekrškov, ki so povezani z vožnjo v nasprotju z režimom uporabe gozdnih cest: "Gobarji teh znakov, oziroma tudi če je fizična zapora, običajno ne upoštevajo. S tem tudi ovirajo gospodarjenje z gozdom, predvsem v trenutku, ko potekajo v slovenskih gozdovih še vedno sanitarne sečnje."
Ob glavnih cestah pa prodajalci v kombijih prodajajo gobe iz vzhodnoevropskih držav, te naj bi bile namočene v tobačno raztopino in niso zdrave. Na UKC-ju Ljubljana so septembra obravnavali 14 zastrupitev z gobami, štiri ljudi so zdravili v bolnišnici. Da bi se izognili zastrupitvam, je pomembno, da nabiramo in jemo le gobe, ki jih dobro poznamo. Gobe so težka hrana, zato naj jih ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami.