Slovenijo je na začetku februarja zajel ledeni oklep, ki je marsikatero gospodinjstvo odrezal od sveta. V nedeljo je bilo denimo brez elektrike več kot četrt milijona Slovencev in Slovenk, primanjkovalo je tudi vode. Po tednu dni brez elektrike se je potrpežljivost številnih državljanov spremenila v obup, ponekod tudi v jezo.

Toda kljub nemilosti narave je v Sloveniji hitro zaživel duh solidarnosti. Ljudje so si hitro priskočili na pomoč in si pomagali na različne načine. Med drugim se je kar 25 tisoč prostovoljnih gasilcev z naravno katastrofo spopadlo na najbolj prizadetih območjih, roko so ponudili tudi številni tviteraši.

Jakič opozoril na nevarnosti
Gasilci, civilna zaščita in vojaki so ves ponedeljek odstranjevali posledice vremenske ujme. Brez elektrike je bilo približno 250 tisoč ljudi, ponekod so še vedno brez vode in telefonskih povezav. Obrambni minister Roman Jakič je tedaj navedel podatke o številu odjemalcev brez električne energije: Elektro Ljubljana 70.000, Celjsko 30.000, Elektro Primorska 12.682 in Gorenjska 3.800. Obenem je državljane pozval, naj se kljub temu nikakor sami ne lotijo popravil na električnem omrežju. Enako je veljalo za odstranjevanje padlega drevja, pa tudi za zadrževanje pod še stoječimi, a z žledom zelo obremenjenimi drevesi - to je smrtno nevarno, je opozoril.

"Solidarnost ne pozna meja!"
Žled je najbolj pustošil na Primorskem, najbolj na Postojnskem in Pivškem. Najbolj so (bila) prizadeta območja na Cerkljanskem, Idrijskem, Šentviški planoti, naseljih na Gori nad Ajdovščino ter na Trnovsko - Banjški planoti, kjer je bilo veliko gospodinjstev brez elektrike in odrezanih od sveta. Reševalne ekipe in gasilci so si prizadevali in si še vedno prizadevajo, da bi se prebili do posameznih krajev in domačij, prednostna naloga pa je oskrba gospodinjstev na težko dostopnih krajih z agregati. Popravila omrežja bodo trajala več tednov ali celo mesecev, je napovedal predstavnik Elektra Primorska in se hkrati zahvalil kolegom čez mejo, ki so hitro priskočili na pomoč z agregati. "Solidarnost nima meja," je komentiral.

V Postojni se razmere izboljšujejo
Razmere na Postojnskem se vendarle izboljšujejo. Prostovoljci bodo po mestu raznašali letake z navodili ter različnimi nasveti in informacijami, postojnski taborniki pa na lastno pobudo skrbijo za krizni center, v katerega se lahko zatečejo najbolj premraženi in lačni občani. Ministrstvo za obrambo bo v Postojni s pomočjo Slovenske vojske postavilo tudi brezplačno pralnico, omogočena bo tudi brezplačna dostava na dom - tako bodo razbremenili agregate in omogočili nemoten dovod elektrike. Cerkniški župan Marko Rupar je pojasnil, da so krizna centra odprli tudi v osnovnih šolah Cerknica in Rakek, kjer se občani lahko pogrejejo, prespijo in dobijo topel obrok.

Rdeči križ pomaga z agregati
Tudi razmere na severnem Primorskem so se po dolgem času precej izboljšale. Gasilcem, enotam civilne zaščite, delavcem Cestnega podjetja Nova Gorica in drugim službam so se prvič pridružili tudi vojaki Slovenske vojske. Na Idrijskem je skupina vojakov z oklepnim vozilom oskrbela nedostopne kmetije z najnujnejšim. Na Cerkljanskem in Kobariškem je manjša skupina vojakov pomagala odstranjevati posledice ujme. Ceste so večinoma očiščene razen prometne povezave do Šentviške planote, Kanalskega Vrha, Tolminskih Raven in Robidišča. Največja težava pa še vedno ostaja oskrba z električno energijo. Po besedah regijskega poveljnika civilne zaščite Sama Kosmača pa se stanje zaradi dostave novih agregatov izboljšuje tudi na tem območju. Rdeči križ jih je včeraj priskrbel 10, večino so poslali na idrijsko območje.

Vlada odobrila dodatna sredstva
Vlada je v četrtek civilni zaščiti sklenila nameniti 317.599 evrov prve intervencijske pomoči. Od tega bo 150.000 evrov namenjenih za nakup 40 agregatov, okoli 106.000 evrov za intervencijsko popravilo radijskega sistema ZARE, preostalo pa za 50.000 protipoplavnih vreč in 13 novih mobilnih repetitorjev. Po podatkih ministrstva za obrambo se je v četrtek na terenu s posledicami ujme bojevalo 3.890 gasilcev, 350 pripadnikov civilne zaščite, 552 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 1.000 aktivistov Rdečega križa in Slovenske Karitas ter drugih organizacij in okoli 2.000 predstavnikov gospodarskih družb, komunalnih in elektroenergetskih podjetij.