Raziskava se je osredinila na 17 vrst metuljev. Povečanje populacije so zaznali le pri eni vrsti. Foto: BoBo
Raziskava se je osredinila na 17 vrst metuljev. Povečanje populacije so zaznali le pri eni vrsti. Foto: BoBo

Skrb vzbujajoče podatke je javnosti priobčila Evropska agencija za okolje (EAO), ki od leta 2005 pripravlja poročilo, kazalnik evropskih travniških metuljev. Kot zatrjujejo na Agenciji, upad ne pomeni le manj teh barvitih letečih žuželk, temveč kaže na širše podnebne spremembe in ima pomemben vpliv na številne druge vrste.

V preučevani kazalnik je vključenih 17 vrst metuljev. Njihova populacija se je od leta 1990 do leta 2011 zmanjšala za polovico. Ena posamezna vrsta je sicer doživela porast, dve pa sta stabilni. Za šest vrst je trend nejasen, pri osmih pa je očiten upad.

Metulji kot opraševalci
Spremembe bi lahko usodno vplivale na evropsko bioraznovrstnost, saj so metulji med ključnimi ohranjevalci ekosistema, navaja Agencija. Predstavnik Janeza Potočnika, evropskega komisarja za okolje, Joe Hennon je za Euractiv.com povedal: "Upad ogroža tudi eno temeljnih nalog znotraj ekosistema - opraševanje. Tretjina vsega kmetijstva se zanaša na žuželčje opraševanje, poleg tega je ključno za razmnoževanje širokega spektra živalskega in rastlinskega sveta."
Znano je tudi, da v zadnjih letih vse pogosteje izginjanjajo čebele, pomembne opraševalke. Znanstveniki ponujajo širok nabor razlogov: od vzpona mobilnih telekomunikacij do kemikalij v kmetijstvu, vendar procesa še vedno niso povsem pojasnili.

So pa precej manj nedvoumni v pričujoči raziskavi: za izginjanje metuljev sta v prvi vrsti odgovorna razmah intenzivnega kmetijstva in slabo upravljanje travnikov. Ti se po evropskem kontinentu vse bolj krčijo in omejujejo naravni habitat metuljev, je pojasnil izvršni direktor EAO-ja Hans Bruyninckx.

Še posebej so na udaru tiste površine, ki ne prinašajo visokih dobičkov al pa sploh niso dobičkonosne. Kmetje brez podpore Skupne kmetijske politike opuščajo obdelovalne površine, ki jih hitro razrastejo grmičevje in pozneje drevesje, so zapisali v ugotovitvah. Gre predvsem za vlažna in gorska področja.

Ogromne, enolične in sterilne površine
Intenzivno kmetijstvo se po drugi strani izvaja predvsem na obširnih ravnicah, kjer je kmetovanje precej bolj enostavno. Proces je tam obraten - namesto zaraščanja smo priča ogromnim "enoličnim in sterilnim" površinam, ki so poleg tega še podvržene intenzivni uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Nanje so metulji zelo občutljivi, sporoča Agencija.