Finančni izziv za Evropo je ogromen: ocenjujejo, da bi razpolovitev izpustov do leta 2030 terjala 260 milijard evrov naložb letno v energetskem, transportnem in gradbenem sektorju.

Od bilijona evrov, kolikor znaša desetletni naložbeni načrt EU-ja, naj bi približno polovica prišla iz dolgoročnega proračuna EU-ja, je povedala Evropska komisija.

Sorodna novica Slovenska družba se bo morala razogljičiti, toda kako?

Evropska komisija je predlagala naložbeni načrt za socialno pravično uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Bistvo je mehanizem za pravičen prehod v pomoč regijam, kjer bo zelena tranzicija najdražja, na primer poljski Šleziji in grški Zahodni Makedoniji.

Za sklad za pravičen prehod je predvidela 7,5 milijarde evrov svežega denarja, ki naj bi spodbudil do 50 milijard evrov naložb.

Z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo naj bi v prihodnjem desetletju spodbudili za 1000 milijard evrov naložb. Mehanizem za pravičen prehod naj bi spodbudil 100 milijard evrov v letih 2021–2027, od tega sam sklad do 50 milijard evrov.

Zgolj za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 je sicer po bruseljskih ocenah potrebnih dodatnih 260 milijard evrov na leto, tako da današnji načrt ni dovolj, ponazarjajo finančni izziv v komisiji.

Trije stebri

Mehanizem sloni na treh stebrih: skladu za pravičen prehod, naložbeni shemi v okviru novega evropskega naložbenega programa InvestEU in posojilom za javni sektor v okviru Evropske investicijske banke (EIB).
Za sklad je komisija predvidela 7,5 milijarde evrov svežega denarja kot dodatek k majskemu predlogu za večletni proračun za obdobje 2021–2027, ki naj bi spodbudil do 50 milijard evrov naložb. Gre za nepovratna sredstva.

A za vsak evro iz tega sklada bo morala regija iz svoje kohezijske ovojnice sama prispevati najmanj 1,5-krat toliko in največ trikrat toliko. Temeljna logika je, da je prispevek regije sorazmeren z njeno razvitostjo. Revnejše naj bi torej prispevale manj, razvitejše več.

Denar iz sklada bo namenjen zlasti prezaposlovanju delavcev v teh regijah in ustvarjanju novih delovnih mest. Prednost naj bi torej imele regije z močno industrijsko zgodovino in močnim rudarstvom.

Ta mehanizem je treba videti kot "ogromen stroj za ustvarjanje delovnih mest za prihodnost", je ponazoril Hahn.

V komisiji navajajo pet meril za razdelitev 7,5 milijarde evrov, ki se nanašajo na intenzivnost izpustov toplogrednih plinov na regionalni ravni, število zaposlenih v industriji v tej regiji in v premogovništvu ter proizvodnjo šote in naftnega skrilavca.

Podrobni načrti do konca leta

Članice bodo morale do konca leta pripraviti načrte, v katerih bodo podrobno opredelile problematična območja in kako nameravajo olajšati njihov prehod v brezogljično družbo. Ti načrti bodo del nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov.

Komisija želi zeleni prehod olajšati tudi s prenovo pravil o državnih pomočeh, in sicer naj bi ta zmehčala za primere, ko gre za podnebno nevtralno proizvodnjo, energetsko učinkovite stavbe, zapiranje termoelektrarn in krožno gospodarstvo.

Slovenski premier Marjan Šarec je decembra poudaril, da se ukrepi za uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne smejo izvajati na račun kohezije. Poudaril je tudi, da Slovenija tega cilja ne more uresničiti brez zaprtja Teša 6, zato so tudi sprožili razpravo o morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne, saj da je to za Slovenijo poleg obnovljivih virov edina vzdržna rešitev.