Gozd ima ne le okoljsko, ampak tudi socialno funkcijo. Foto: BoBo
Gozd ima ne le okoljsko, ampak tudi socialno funkcijo. Foto: BoBo
Gozd, žledolom
Na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer načeloma skrbijo za vzdrževanje in obnavljanje gozdov, priznavajo, da denarja za obnovo s sajenjem novih dreves nimajo. Foto: BoBo
Gozd
Sadili bodo listavce in iglavce. Foto: BoBo
Gozd, žledolom
Okoli 13.000 hektarjev gozdov se bo obnovilo po naravni poti, 900 pa jih bo treba obnoviti "umetno" - z dosajanjem. Foto: BoBo

Na Zavodu za gozdove, kjer načeloma skrbijo za vzdrževanje in obnavljanje gozdov, priznavajo, da denarja za obnovo s sajenjem novih dreves nimajo: "Letos bi se brez zbiranja denarja obnova gozdov s sadnjo izvedla v manjšem obsegu, saj se ni mogoče finančno vnaprej pripraviti na sanacijo naravnih nesreč takšnih razsežnosti."

Zato so jim na pomoč z akcijo Obnovimo slovenske gozdove priskočili na Zvezi tabornikov Slovenije. Od junija, torej v treh mesecih, so s SMS-sporočili in donacijami zbrali že okoli 10.000 evrov, s čimer bodo kupili približno 10.000 sadik in z njimi zasadili približno pet hektarjev poškodovanih gozdov. V zvezi tabornikov poudarjajo, da je bilo skupno v februarskem žledolomu poškodovanih skoraj 14.000 hektarjev gozdov: "13.000 hektarjev se jih bo obnovilo po naravni poti, 900 hektarjev pa bo potrebovalo obnovo s sajenjem."

Če želite prispevati za sadike dreves, lahko to storite prek SMS-a s ključno besedo GOZD na 1919. Taborniki ob tem vabijo vse zainteresirane za skupno sajenje, da se jim na začetku novembra pridružijo pri vseslovenski prostovoljski akciji sajenja.

Zbran denar le kaplja v morje, a začetek je
To v bistvu pomeni, da so taborniki za zdaj zbrali dovolj denarja za zasaditev le delčka poškodovanih gozdov. "Gre za manjše površine, pa vendar smo veseli prav vsakega evra," so zadovoljni. "Že ko smo pripravljali projekt, smo vedeli, da letos ne bomo mogli narediti in doseči vsega. Želimo si, da bi iz tega nastal trajnostni projekt, s katerim bi izboljšali in opozarjali na stanje slovenskih gozdov," še pravijo.

Večino denarja so prispevali posamezniki s poslanimi SMS-sporočili, del pa so pridobili z donacijami iz podjetij. Koliko stane sadika? "Sadike iglavcev so cenejše od enega evra, sadike listavcev so večinoma dražje od evra, nekatere pa stanejo tudi več kot dva evra."

Kaj vse nam ponuja gozd? Pridela kisik, zadržuje vodo ...
Številni posamezniki se tako očitno zavedajo, kako pomembne so pogozdene površine - ne le za naravno ravnovesje samo, ampak tudi za dobro počutje in zdravje ljudi. "Sadika stane v povprečju en evro, kar je zelo malo, če pogledamo, kaj nam drevo, ki zraste, nudi," poudarjajo taborniki in dodajajo, da "en hektar bukovega gozda pridela dovolj kisika za enoletno oskrbo 100 ljudi in zadržuje dva milijona litrov deževnice, ki jo kot pitno vodo oddaja v okolje".

Ob okoljski je izjemno pomembna tudi socialna funkcija gozda - gozd je lahko prostor za rekreacijo, predstavlja kulturno in zgodovinsko dediščino, vedno bolj cenjena je tudi njegova turistična vloga, za mlade pomeni prostor, kjer se lahko izobražujejo oz. poučujejo ... Na koncu pa so gozdovi tudi preprosto lepi.

Po sadike v eno izmed štirih drevesnic
Sadike bodo v zvezi tabornikov kupili pri najugodnejšem ponudniku, trenutno pa pri nas delujejo štiri ustrezne drevesnice. Ko bo zavod za gozdove izbral površine, ki jih bodo zasajali (izbira trenutno še poteka, a verjetno bodo najprej drevesa zasajali na postojnskem, ljubljanskem in morda tudi gorenjskem koncu), določil vrsto dreves, ki jih bodo sadili, in njihovo količino, se bodo taborniki obrnili na drevesnice.

Sajenje odvisno od vremena - predvidoma na začetku novembra
Kako bo sajenje potekalo in kdaj se bo začelo, nas je še zanimalo. Na zvezi tabornikov pojasnjujejo: "Drevesa se lahko sadijo le v določenem časovnem obdobju, zgodaj spomladi ali sredi jeseni, na sajenje pa vpliva tudi vreme. Počakati je treba, da sadike končajo rast in se pripravijo na zimsko mirovanje, zato bomo sadili predvidoma na začetku novembra."

Na vsakem območju bodo pri sajenju sodelovali strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije, večinoma revirni gozdarji. "Računamo na pomoč prostovoljcev, se pravi vseh, ki radi hodijo v gozdove in jih boli pogled na osiromašen gozd. Sadike bomo sadili tudi taborniki, ki se bomo posebej v ta namen tudi ustrezno organizirali," pojasnjujejo v Zvezi tabornikov Slovenije in dodajajo, da jim bodo revirni gozdarji pomagali z dodatnimi strokovnimi razlagami, ko se bodo dela začela.

Izbirali bodo drevesa, ki koristijo tudi čebelam
Že zdaj je jasno, da bodo sadili listavce (bukev, javor, divja češnja, lipa, lipovec, jerebika, graden, dob in podobno) in tudi iglavce (smreka, jelka, macesen, bor). "Z izbiro sadik želimo prispevati tudi k boljšim razmeram za življenje čebel, ki se zaradi žledoloma in letošnjega slabega vremena ponovno borijo za preživetje," poudarjajo taborniki.

Ravno te dni so čebelarji na vlado in pristojna ministrstva poslali pobudo za zakonsko ureditev sajenja avtohtonih medovitih rastlin na javnih površinah - čebelarji namreč ugotavljajo, da zadnja leta v parkih in drugih javnih površinah sadimo zgolj tujerodne, tudi invazivne rastline, ki preprečijo rast domačim rastlinam, poleg tega pa spreminjajo videz krajine. Ob tem se pogosto dogaja, opozarjajo čebelarji, da te rastline ne medijo, kar pomeni, da ne zagotavljajo hrane za naše čmrlje, čebele itd.

V določenih primerih brez sajenja ne gre
Nevladne organizacije so opozarjale, da je pretirana zagnanost pri sanaciji gozdov lahko tudi škodljiva, saj se s podrtim drevjem in vejevjem gozd tudi obnavlja. Taborniki poudarjajo, da bodo obnavljali le tiste dele gozdov, ki jim drugače ni mogoče pomagati, ob tem pa dodajajo, da je za razvoj takšnega gozda, kot prevladuje v Sloveniji, torej mnogonamenskega, odstranjevanje močno polomljenih in podrtih dreves nujno.