Lunin mrk sodi med najlažje opazovane astronomske pojave, ki ob redkejših sončnih mrkih tudi pritegnejo največ ljudi. Foto: EPA
Lunin mrk sodi med najlažje opazovane astronomske pojave, ki ob redkejših sončnih mrkih tudi pritegnejo največ ljudi. Foto: EPA

Na območju Severne Amerike je Luna v času mrka zahajala, na območju večjega dela Afrike in Evrope pa je vzhajala. To je bil po januarskem delnem sončnem mrku in junijskem popolnem luninem mrku že tretji mrk letos, a zadnji popolni lunin mrk do leta 2014.

Najlepše je bil viden na območju zahodnega Tihega oceana, v celoti so ga lahko lahko opazovali v Aziji in Avstraliji, v Sloveniji pa je bilo tako kot drugod v Evropi mogoče opazovati delni lunin mrk.

Popestritev začetka večera
Kot je na spletni strani navedlo Astronomsko društvo Orion Maribor, začetek mrka iz Slovenije ni bil viden. Lahko pa smo opazovali prehajanje Lune iz Zemljine sence. Lunin vzid je nastopil ob 16.06. Zemljino senco je zapustila ob 17.17, kmalu zatem pa je začela prehajati v polsenco, ki jo je popolnoma zapustila ob 18.30.

Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani. Normalno Sonce osvetljuje Luno, med mrkom pa gre polna Luna skozi senco, ki jo meče Zemlja. Luna bi sicer morala tedaj postati nevidna, vendar se to ne zgodi, saj jo doseže nekaj žarkov in se zato obarva rdeče.