Omenjeni pesticid je klordekon, kemikalija, ki so jo v preteklosti uporabljali za pobijanje mrčesa. Za klordekon se je izkazalo, da je slaba izbira, saj se ne razgrajuje dobro, kopiči se v živalih in povzroča najrazličnejše zdravstvene težave.

Kemikalija je sredi 70. let povzročila večji zdravstveni preplah v ZDA, zato je bila tam prepovedana, Svetovna zdravstvena organizacija pa jo je leta 1979 uvrstila na seznam potencialnih karcinogenov.

Na Martiniquu in Guadeloupu so klordekon uporabljali pri pridelavi banan med letoma 1972 in 1993, dokler ga lokalna vlada ni uradno prepovedala. A kontaminacija se je nadaljevala še tri leta po prepovedi, ker so lastniki plantaž zlobirali izjemo z lažno trditvijo, da nimajo druge možnosti.

700 let za očiščenje
In toksične posledice klordekona se bodo najverjetneje vlekle še več generacij, saj predvidevajo, da bo trajalo 700 let, da se bo kemikalija očistila iz tal.

Ta mesec naj bi francoska Agencija za javno zdravstvo (SPF) objavila novo poročilo o škodi, ki jo je povzročil na otokih klordekon, prihodnje leto pa bosta svoji poročili objavili še Nacionalni inštitut za zdravje in medicinske raziskave (INSERM) in Nacionalna agencija za varnost pri hrani, okolju in delu (ANSES).

V iskanju pravice
Anicia Berton, otočanka z Martiniqua, ki je imela raka na dojki, za rakom pa ji je umrla tudi babica, ki je delala na plantaži, upa, da bo Pariz naredil kaj več kot samo namenil denar za raziskave. "Od države pričakujem, da bo prevzela odgovornost, da bo obsodila krivce, krivce pa pripeljala pred roko pravice. Pričakujem, da Francija, ki je sokriva, prevzame odgovornost," je povedala za RT.

Raziskave so postregle z obilico dokazov, kako je kemikalija popolnoma razdejala otoka. Klordekon so našli pri 92 odstotkih prebivalcev Martiniqua in 95 odstotkih prebivalcev Guadeloupa, povezali pa so ga s prezgodnjimi porodi in živčnimi obolenji pri novorojenčkih. Otoški zdravniki menijo, da je klordekon kriv tudi za visoko stopnjo neplodnosti in raka na prostati - po tem sta oba otoka v samem svetovnem vrhu.

"Majhni odmerki so zelo škodljivi, ker vplivajo na naš DNK na epigenetski način. In to se prenaša na naše otroke. Ta nagnjenost za raka, debelost in neplodnost se vleče tri, štiri generacije in lahko v skrajnem primeru privede tudi do izumrtja Martiniquečanov," slika črno sliko dr. Christiane Jos-Pelage, pediatrinja na Martiniquu.

Macron brez konkretnih zavez
Kemikalija je pronicala povsod – v podtalnico, morski živelj in po celotni prehranjevalni verigi vse do vrha. Poleg škode, ki jo povzroča zdravju prebivalcev, škodi tudi otoškemu kmetijstvu, da izdelkov, ki vsebujejo klordekon, ne morejo izvoziti v celinsko Francijo. "Ljudje so se začeli spraševati, zakaj je nekatera hrana dovolj dobra za otočane, ne pa za prebivalce celinske Francije," je za RT povedal David Desnel, predstavnik Martiniške zveze za ribolov in vode.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Martinique obiskal konec septembra in otočanom obljubil, da bo francoska vlada prevzela odgovornost, ker ni prepovedala klordekona na Karibih.

Ob tem se je zavezal tudi, da bo okrepil proračun za nadzor nad hrano z onesnaženih območij, a poudaril, da 800.000 prebivalcev, kolikor jih živi na obeh otokih, ne more pričakovati nekega obsežnejšega načrta odškodnin. Prav tako ni potrdil povezave med klordekonom in vznemirljivim porastom raka na prostati na otokih.