Ogromne ledene kopice ledu vsebujejo dovolj zmrznjene vode, da lahko močno dvignejo gladino morja, raziskovalci pa so vse bolj zaskrbljeni, da hitrost tajanja sledi najslabšim možnim scenarijem Združenih narodov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Strokovnjaki iz več kot 30 raziskovalnih ustanov so v študiji za izvedbo več računalniških modelov uporabili podatke o temperaturi in slanosti oceanov, s tem pa prišli do simulacij potencialnih izgub ledu na ledenikih Grenlandije in Antarktike.

Pri tem so izpostavili dva podnebna scenarija. Po prvem bo človeštvo še naprej onesnaževalo planet po trenutnih stopnjah, po drugem pa bo izpuste dramatično zmanjšalo do leta 2100.

Če se bo uresničil prvi scenarij, bo izguba ledu na Antarktiki do konca stoletja gladino morja zvišala za 30 centimetrov, izguba ledu na Grenlandiji pa še za dodatnih devet centimetrov.

Tolikšno zvišanje gladine morja bi imelo za svet uničujoče posledice, saj bi okrepilo uničevalno moč neviht, obalna območja, kjer domuje na stotine milijonov ljudi, pa izpostavilo ponavljajočim se resnim poplavam.

Tudi če se bo uresničil drugi scenarij, bo tajanje ledu na Grenlandiji gladino morja do leta 2100 zvišalo za okoli tri centimetre.

"Ni presenetljivo, da bo, če bomo še bolj segrevali planet, izgubljenega več ledu," je dejal Anders Levermann s potsdamskega inštituta za spremljanje vplivov podnebnih sprememb. Kot je dodal, sta hitrost tajanja ledu in naraščanja gladine morja v naših rokah.