Knjiga Naša hiša je v plamenih je razdeljena na dva dela: osbna pripoved o družini skozi oči Gretine mame in zbirko Gretinih govorov. Foto: Založba Učila

Štiri dni po tem, ko je Greta Thunberg prvič sedla pred švedski parlament, 20. avgusta 2018, s čimer je hotela opozoriti na vse večjo okoljevarstveno težavico Zemlje, je namreč izšla tudi knjiga njene matere Malene Ernman z naslovom Podobe srca (Scener ur hjärtat).

Nekdanja zvezdnica z mednarodno operno kariero je v njej opisala duševne boje svoje družine, ki sta jih bolj ali manj (ne)uspešno bila z možem Svantejem Thunbergom in hčerama Beate Ernman in Greto Thunberg; obe dekleti imata namreč diagnosticirano avtistično motnjo. Greta je imela ob tem še hude težave s prehranjevanjem, socializacijo in diagnosticiranim Aspergerjevim sindromom - ravno ta naj bi bil odločilni za njen okoljevarstveni aktivizem. Padli so očitki, da naj bi mati zlorabila svojo hčer za lastno promocijo.

Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet

"Knjiga ponuja vpogled v disfunkcionalno družino, ki se rešuje z aktivizmom. So disfunkcionalna družina, v kateri imajo tri članice družine spektre avtizma oziroma avtistične motnje," je na predstavitvi knjige Naša hiša je v plamenih: življenjska zgodba in izbrani govori mlade švedske podnebne aktivistke (založba Učila) dejala vodja Inštituta za avtizem Ljubljana Marta Macedoni-Lukšič.

Slovenska različica biografske knjige o družini Ernman-Thunberg, ki je prehitela celo angleški trg (založba Penguin jo bo izdala šele marca naslednje leto), ima kot dodatek še zbirka Gretinih govorov, ki so uradno izšli tudi kot samostojno delo pod naslovom Nihče ni premajhen za spremembe (No One Is to Small to Make a Difference), med njimi pa je tudi tisti iz Davosa, kjer je izjavila: "Naša hiša je v plamenih."

Marta Macedoni-Lukšič (desno) z Inštituta za avtizem in sorodne motnje je pojasnila, da je za osebe z avtizmom značilno neupoštevanje socialnega konteksta, imajo težave v komunikaciji, hkrati pa so izrazito usmerjeni v svoje interese. Foto: Založba Učila

Marta Macedoni-Lukšič pravi, da je Gretina družina potrebovala drugo zgodbo, "da se rešijo vsakodnevnega življenja," ki je mamo Malene navsezadnje potisnilo ob sam rob. Čeprav so kot avtorji v slovenski izdaji knjige navedeni vsi štirje člani družine, je knjiga napisana v prvi osebi ednine, zgodbo pa pripoveduje mama.

"Greta ima diagnozo, vendar to ne pomeni nujno, da ima prav in da se vsi mi popolnoma motimo. Naj je še toliko poskušala, ni znala rešiti te enačbe, ki so jo vsi drugi že rešili; enačbe, ki je bila vstopnica za delujoči vsakdan. Kajti, videla je tisto, česar vsi drugi niso hoteli videti," piše med drugim v knjigi o deklici, ki se je odločila, da ima dovolj praznih obljub svetovnih politikov, ki le govorijo, da jim je skrb za okolje na prvem mestu, ne naredijo pa ničesar v smeri ohranitve našega planeta.

Greta Thunberg prejemnica alternativne Nobelove nagrade

"Če je bila Greta samostojno pobudnica svojih okoljevarstvenih dejanj, ji je družina pri tem lahko le sledila," nadaljuje Marta Macedoni-Lukšič. "Ti otroci (z Aspergerjevim sindromom, op. p.) vodijo svoje starše, ki se jim zaradi njihove trme in vztrajnosti ne morejo zoperstaviti (…) Greta je s svojim aktivizmom veliko pridobila, imela je tudi motnje hranjenja, socialno je funkcionirala le v ozkem krogu, nato pa je zelo napredovala. Reševala se je tako, da se ni ukvarjala s tistim, kar ji je povzročalo trpljenje, saj je imela tudi težave v šoli. In starši so te izboljšave videli (...) Za vsako genialnost potrebujemo kanček avtizma."

Prejemnica alternativne Nobelove nagrade

Grete danes ne bo na podelitev alternativnih Nobelovih nagrad v Stockholmu, saj se je po tritedenski plovbi čez ocean iz ZDA napotila v Madrid, kjer poteka podnebna konferenca COP25. Ob tem ne gre pozabiti na leta 2014 nagrajeno najmlajšo prejemnico Nobelove nagrade za mir do zdaj Malalo Jusafzaj, pakistansko deklico iz doline Svat, ki so jo v šolskem avtobusu prerešetali talibani, a je napad preživela in postala zagovornica pravic otrok in predvsem deklic do izobraževanja.

Nobelovo nagrado za mir prejela Malala Jusafzaj in Kajlaš Satjarti

Danes medijsko pozabljeno dekle nam je dalo takrat misliti s svojimi besedami, izrečenimi v Združenih narodih, kjer je dejala: "En otrok, en učitelj, ena knjiga in eno pero lahko spremenijo svet." Več od izrečenega se takrat ni zgodilo. Malala svoj boj nadaljuje, pa čeprav inkognito, a Greta ima velik, veliko večji bazen podpornikov. "Prišla je ob pravem času," meni članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost Žana Radivo, ki priznava, da je Greta le vzbudila nastavke protestov, ki so tleli že prej, saj je bilo v tistem času izdano tudi podnebno poročilo IPCC-ja. Zanemarljiv ni niti razmah družbenih platform.

"Rešitve imamo, a jih moramo uresničiti"

Žana Radivo meni, da cilj slovenskega gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki ga je navdihnila prav Greta, in s katerim mladi stavkajo vsak petek, ni, da bi "vsak potrošnik postal vegan in ne bi uporabljal plastike. Potrebujemo sistemske spremembe, saj spremembe pri posamezniku ne naredijo nič." Dodaja še: "Javnost in mediji se ukvarjajo s tem, kaj ona dela, a to ni njeno sporočilo. Njeno sporočilo se glasi, da je pred nami velika kriza, ki jo je treba reševati. Rešitve imamo, saj so nam jih dali znanstveniki, zdaj jih moramo uresničiti," pove aktivistka.

Kdo stoji za Greto in zakaj, če sploh, v knjigi ne bomo izvedeli, saj bolj kot to pripoveduje družinsko zgodbo, pojasni ozadje dogajanja, razumevanja dogodkov, pove urednica knjige Branka Fišer. Dejstvo, da je otrok spravil na noge ves svet, pa verjetno pove več o nas kot o Greti Thunberg.

O izkupičku od prodaje knjige: družina ga bo namenila različnim organizacijam, med njimi Greenpeaceu in WWF, saj sta se "tako odločili Greta in Beata".

Greta Thunberg nagovorila Portugalce