Otok Tilos 80 odstotkov svoje energije pridobi z vetrom. Foto: Reuters
Otok Tilos 80 odstotkov svoje energije pridobi z vetrom. Foto: Reuters

Otok je idealen zgled za prihodnost, kakršna bi lahko bila oziroma bi morala biti. Poznavalci namreč svarijo, da je energetska revolucija nujna.

Energetski projekt na Tilosu je bil za financiranje izbran v konkurenci osemdesetih projektov in je na energetskem natečaju "Horizon 2020" od Evropske unije prejel 11 milijonov evrov.

Na Tilosu, kjer so se v preteklosti soočali s pomanjkanjem elektrike, so rešitev našli v soncu in vetru, ki ju je v Sredozemlju več kot dovolj.

20 odstotkov energije iz sonca, 80 iz vetra

"Bolj ali manj pridobimo 20 odstotkov energije iz sonca in 80 iz vetra," pravi Spyros Aliferis. Gre za kombinirano vetrno-sončno elektrarno, ki že zdaj proizvede več elektrike, kot je otok potrebuje, in jo tako izvaža na druge večje otoke. A na Tilosu je res revolucionaren baterijski sistem shranjevanja energije, tako rekoč za ozimnico.

"Energijo lahko shranjujemo v baterijah in jo nato pošljemo v omrežje, ko se potreba poveča ali pa je zaradi okvar ne moremo proizvajati. Imamo 128 baterij, v katerih lahko hranimo 22,5 kilovatov elektrike," je razložil Aliferis, ki skrbi za vetrnico. Prebivalcem, ki se večinoma ukvarjajo s turizmom, tako ni treba več skrbeti, da bodo po več ur brez elektrike.

"Pozimi lahko oskrbujemo otok sedem, osem, tudi do deset ur, poleti pa tri do pet ali šest ur, odvisno od vremenskih razmer," je še dejal Aliferis, ki skrbi za projekt, ki ga sicer upravlja grško zasebno energetsko podjetje Eunice.

Podjetje je skupaj s partnerji investiralo tri milijone evrov, preostalih 11 milijonov pa so prejeli od Evropske unije. To na prebivalca, na otoku jih prebiva okoli 300, znaša kar 36.000 evrov. Na Tilosu si želijo, da bi njihovo zeleno energetsko zgodbo prenesli še na druge otoke, ne le v Grčiji in Sredozemlju, temveč po vsej Evropi.

Prvi energetsko samooskrbni otok v Sredozemlju