Smučišče Pejo 3000 ima 19 kilometrov smučarskih prog. Foto: Turistični urad Val di Sole
Smučišče Pejo 3000 ima 19 kilometrov smučarskih prog. Foto: Turistični urad Val di Sole

Takoj, ko se je v začetku decembra to manjše smučišče v Val di Sole v Trentinu odprlo, so prepovedali uporabo plastenk, plastičnih vreč in torb, pribora, krožnikov, slamic, lončkov in embalaž, med sezono pa bodo uvedli še strožje ukrepe.

Tako bodo januarja denimo umaknili plastične folije z enodnevnih smučarskih vozovnic, poroča Guardian.

Letovišče, ki ga je lansko zimo obiskalo 137.000 smučarjev, ima tri gorske koče, ki zdaj na zalogi nimajo več nobenih plastičnih artiklov. "To je prvi del projekta, katerega namen je spremeniti Pejo 3000 v najbolj trajnostno smučišče v Alpah," je povedal Fabio Sacco, direktor turističnega urada Val di Sole.

Foto: Turistični urad Val di Sole
Foto: Turistični urad Val di Sole

Drastično potezo je spodbudila aprilska raziskava Univerze v Milanu in Univerze Milan-Bicocca, ki je razkrila, da vsebuje površina ledenika Forni, enega največjih dolinskih ledenikov v italijanskih Alpah, 131-162 milijonov plastičnih delcev, vključno z vlakni in polietilenom.

Znanstveniki menijo, da mikrodelci na ledeniku, ki sestavlja del narodnega parka Stelvio, izvirajo iz oblačil in opreme obiskovalcev, tja pa jih je zanesel veter.

Zgled za celotne Alpe

"Če plastični izdelki dosežejo gore, bodo ostali tam daljše časovno obdobje, celo desetletja, in bodo povzročali veliko škodo okolju in našemu zdravju ter vstopili v prehrambno verigo," razlaga Christian Casarotto, glaciolog v naravoslovnem muzeju v Trentu. "Projekti, ki imajo za cilj omejitev uporabe plastičnih izdelkov, so nujno potrebni in bi jih morali uvesti po vseh Alpah."

Letovišče Pejo 3000, ki ima 19 kilometrov smučarskih prog in sedem sedežnic, namerava tudi optimizirati zbiranje odpadkov, recikliranje in porabo energije.

Celotna dolina Pejo sicer že zdaj uporablja obnovljive vire energije prek treh manjših hidroelektrarn, medtem ko stanovanjske hiše, hotele in javne zgradbe ogrevajo s posebnim sistemom na drva, ki ostanejo od lokalnih gozdarskih del.

"Nenehno razmišljamo o okolju, o posledicah na prihodnje generacije, a tudi o konkurenčnosti našega območja," je še povedal Sacco. "Trajnost je prednost, ki jo moramo razviti, in moramo biti resni glede tega, kar delamo, ne pa da se samo zatekamo k praznim krilaticam brez pravega ukrepanja."