Pomlad je bila res nekoliko pretopla, kar pa ni odgnalo vmesnih zmrzali, ki so škodovale cvetju in povzročile glavobole sadjarjem. Foto: EPA
Pomlad je bila res nekoliko pretopla, kar pa ni odgnalo vmesnih zmrzali, ki so škodovale cvetju in povzročile glavobole sadjarjem. Foto: EPA

Odstopanje temperature trimesečja marec, april in maj od dolgoletnega povprečja v večjem delu Slovenije znaša okoli eno stopinjo Celzija, je pomladne vremenske razmere povzel vremenoslovec Brane Gregorčič z agencije za okolje (Arso).

Ob tem pa podatki kažejo, da sta v zadnjih desetih letih bili le dve pomladi hladnejši, in sicer v letih 2010 in 2013. "To govori o tem, da se pomladi v zadnjih desetletjih tudi vse bolj segrevajo," je dodal Gregorčič.

Pomlad letos do sadjarjev ni prijazna

Čeprav je bila pomlad razmeroma topla, pa je nekatera kmetijska območja konec marca in na začetku aprila prizadela spomladanska pozeba.

Kmetijstvo se ponekod spopada tudi s sušo. Ta je najbolj prizadela slovensko Istro, kjer je v pomladnem obdobju padlo le med 30 in 40 odstotki pričakovane količine padavin. Drugod pa je sezonska količina padavin dosegla okoli 80 odstotkov.

Trajanje sončnega obsevanja je bilo v treh mesecih meteorološke pomladi nadpovprečno, povprečje je preseglo vsaj za eno petino. Od posameznih mesecev je od povprečja najbolj izstopal april kot izrazito sončen, topel in suh mesec. Dolgoletnim povprečnim vrednostim pa se je še najbolj približal mesec maj, ki pa slovenski Istri vseeno ni prinesel dovolj težko pričakovanega dežja.

Tudi pretoki slovenskih rek so ob koncu meteorološke pomladi večinoma podpovprečni, z izjemo Posočja, kjer je stanje razmeroma normalno.

Ob začetku meteorološkega poletja, ki se začne v ponedeljek, hujše vročine še ne bo. Tako bo vsaj v prvem tednu, zelo verjetno pa tudi v prvi polovici junija. Tip vremena bo v prvi polovici junija dokaj spremenljiv, je povedal Gregorčič. Večina sezonski napovedi pravi, da bo poletje suho in vroče, a vsaj prva polovica junija ne bo takšna, je še dodal vremenoslovec.