Civilna pobuda zoper plinohrame v Tržaškem zalivu je na novinarski konferenci predstavila spomenico o nesprejemljivosti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in nadaljnje ukrepanje v smeri uveljavljanja moratorija na instalacijo tovrstnih objektov.

Avtor spomenice Boštjan M. Turk je uvodoma povedal, da tisto, za kar smo mislili, da bo zgolj znanstvena fantastika, dobiva konkretno obliko. Italija namreč namerava v Tržaškem zalivu blizu mejne točke s Slovenijo postaviti plinski terminal, ki bo, kot pravi, pomenil nadaljnjo degradacijo zaliva.

Boštjan M. Turk opozarja na možnost terorizma
Prepričan je, da bo terminal prinesel tudi vrsto škodljivih čezmejnih vplivov. Kljub temu pa poudarja, da ni namen civilne iniciative opozoriti zgolj na prizadetost slovenskih nacionalnih interesov, temveč vzbuditi širšo okoljevarstveno zavest. Ob tem je dodal, da je po določbah Lizbonske pogodbe skrb za dobro in zdravo okolje na prvem mestu.

"Naša prizadevanja gredo v smer, da poskušamo oživiti pobudo civilnih združenj v Italiji, da bi Slovenija postala pravni partner v pritožbenem postopku pred evropskimi institucijami. Če nam to uspe, smo naredili že zelo veliko," je izpostavil.

Pojasnil je, da italijanska soglasja, izdana za gradnjo terminala v Žavljah, niso upoštevala možnosti naleta tankerja, možnosti večjega odprtja cevi in možnosti terorističnega napada na terminale. Te možnosti lahko po njegovem mnenju z logičnim sklepanjem prenesemo tudi na morebitne nove terminale v Tržaškem zalivu. Kot slabosti je izpostavil še stalno osvetljenost terminala in skvarjenost vedute slovenske obale.

Kajfež Bogatajeva: Ignoriranje znanosti nedopustno
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je poudarila, da je enkrat za spremembo slovenska znanost enotna, da je gradnja plinohramov nesprejemljiva. Tudi pravna stroka naj bi zavračala njihovo postavitev. "Ignoriranje znanosti, ki pravi ne, se mi zdi nedopustno," je povedala in dodala, da so v nasprotovanju gradnji terminalov enotne celo politične stranke.

"Vsi ti predeli Tržaškega zaliva so že brez terminala pod velikimi okoljskimi stresi. Ribištvo je že delalo škodo, po drugi strani imamo segrevanje morja, organizmi bežijo. Imamo obremenitev zaradi turizma in odpadnih voda. V tak ekosistem, ki že tako in tako ni več optimalen, postavljati še dodatne strese je kaplja čez rob," je opozorila.

Prvopodpisnik spomenice, ki bo naknadno predana predsedniku vlade Borutu Pahorju ter evropskim institucijam, je pisatelj in akademik Boris Pahor, sledita predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj in rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, med podpisniki pa so tudi številna prepoznavna imena iz družbenega življenja.