Zlahka se namreč zgodi, da do silvestrovega ne bo omembe vrednega dežja, na sneg pa sploh ne kaže, je dejal vremenoslovec Brane Gregorčič in nadaljeval, da si še lep čas ne moremo obetati omembe vredne vremenske spremembe. Nadaljevalo se bo suho vreme s prvo, čeprav zelo majhno, možnostjo za padavine nekje v drugi polovici prihodnjega tedna.

Če vse do konca meseca ne bo padavin, bo verjetno postavljen rekord najmanjše kadar koli izmerjene količine decembrskih padavin. Kakšen temperaturni rekord pa lahko zaradi dolžine toplega obdobja pade tudi v gorah, po nižinah pa ga zaradi precej močnih temperaturnih inverzij verjetno ne bo, je menil Gregorčič.

Nad južno Evropo in Sredozemljem bo vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Temperature bodo še vedno previsoke za zimski čas, po nižinah bo vztrajala megla, ki se bo pojavljala tudi ob morju. Bolj jasno bo v gorah, kjer bo zelo toplo za to obdobje, saj bo nad 1500 metri večinoma nad pet stopinj Celzija.

"Grudna mraz in sneg, žita dosti vsepovprek"
Ljudski pregovor napoveduje "ob božiču zeleno, ob veliki noči sneženo". Za december oziroma po starinsko gruden sicer velja: "grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek". Če bo januarja oziroma prosinca "mokrilo, bo pole in grozdje slabo rodilo". Za februar, ki se mu po starem reče svečan, pa naj bi po ljudskem izročilu veljalo tole: "če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo".

Zimski solsticij ali sončev obrat
Na severni polobli meteorološka zima nastopi z decembrom in traja do konca februarja. Začetek koledarske zime pa naznanja sončev obrat oziroma zimski solsticij, ki je po navadi 21. decembra, v letošnjem letu pa izjemoma 22. decembra. Prav na zimski solsticij bo dan najkrajši, noč pa najdaljša. Koledarska zima se bo kot po navadi končala 20. marca, redkeje se to zgodi dan pozneje.