Komunalni podjetji predlagata, da se ukine prag 15 ton za plačilo ravnanja z embalažo ter uvede tehtanje zbrane in prevzete embalaže ter ustanovi klirinška družba, ki bi urejala trg. Foto: Radio Maribor/Vesna Martinec

"Opozarjamo na akutne razmere, saj ne želimo, da se odgovornost znova prevali na družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki svojo obveznost opravljamo skladno z zakonodajo, a smo žal ujetniki tega sistema," je pojasnil Goran Ambrož z Dinosa.

Glede na podatke s terena se znova kopiči odpadna embalaža, kar kaže na to, da je intervetni zakon neučinkovit, je dejal Ambrož in spomnil, da okoljskemu ministrstvu še ni uspelo najti izvajalca za prevzem embalaže v osrednji in zahodni Sloveniji.

Nakopičena odpadna embalaža je zaradi vremenskih vplivov vsak dan slabše kakovosti, poleg tega se povečuje tveganje za zdravje ljudi, onesnaženje okolje in tudi požare, je opozoril.

"Pričakujemo, da bo država od nas zahtevala, naj prevzamemo vso embalažo, ki se je nabrala. In pričakujemo, da bo to skušala narediti z nezakonitimi inšpekcijskimi odločbami," je dodala direktorica Interseroha Darja Figelj.

Predlagajo, da naj ministrstvo za okolje odpravi prag, po katerem morajo za ravnanje z embalažo plačati le proizvajalci, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Pri tem bi za manjše proizvajalce, ki bi imeli s tem veliko administrativno breme, uvedli pavšalno plačilo. Poiskati bi bilo treba tudi rešitev za embalažo, ki pride na trg s spletno trgovino, opozarjajo.

Poleg tega želijo, da se sprejmejo standardi za zbrano odpadno embalažo, saj da je zdaj med to embalažo veliko tudi odpadkov, ki med embalažo ne spadajo, kot so gume in elektronske naprave. Po Ambroževih besedah se zbere tudi 75 odstotkov več odpadkov, kot dajo te embalaže na trg proizvajalci.

Pozivajo tudi k uvedbi obveznega tehtanja količin embalaže ob vhodu in ob izhodu iz komunalnega podjetja, da bi se točno vedelo, koliko embalaže se je pripeljalo in koliko odpeljalo.

Opozorila pred monopolizacijo

Tako so tudi proti uvedbi le enega podjetja, ki bi prevzemalo embalažo na celotnem območju države, kar je kot možnost napovedoval prejšnji minister Jure Leben. "Monopol zagotovo prinaša slabše storitve po višjih cenah," trdi Figljeva, kar da kažejo tudi izkušnje iz drugih držav.

Konkurenčno okolje bi lahko, kot npr. v Avstriji, zagotovila klirinška družba, pravi Figljeva. "Klirinška hiša v Avstriji igra ključno vlogo, da konkurenca je in da je tudi poštena."

Interventni zakon je bil sprejet, da bi rešili težavo neprevzete odpadne embalaže in nagrobnih sveč, ki so se nakopičile v zbirnih centrih. Na podlagi zakona je bilo za odvoz označenih 13.700 ton odpadne embalaže in 696 ton odpadnih sveč.

Ministrstvo za okolje je v zakonu določilo ceno, po kateri bo država plačala za odvoz in obdelavo odpadkov. Za vzhodni del države ji je uspelo najti izvajalce, za osrednji in zahodni del, kjer je teh odpadkov za okoli 4000 ton, pa po dveh razpisih ne.