Za zelenjavo leto 2010 ni bilo dobro, zlasti zaradi manjših površin, namenjenih njenemu gojenju. Foto: BoBo
Za zelenjavo leto 2010 ni bilo dobro, zlasti zaradi manjših površin, namenjenih njenemu gojenju. Foto: BoBo
jabolka
Jablana je najbolj razširjena sadna vrsta v Sloveniji. Foto: Reuters

Skupni pridelek grozdja je bil v letu 2010 s 109.000 tonami za 3,3 odstotka manjši kot predlani, hkrati pa tudi za 3,4 odstotka manjši od povprečne količine pridelka grozdja v zadnjih desetih letih, so pred dnevi sporočili s statističnega urad. Tudi povprečni pridelek na hektar je bil s 6,7 tone za 5,6 odstotka manjši od zadnjega desetletnega povprečja.
Skupni pridelek sadja v intenzivnih sadovnjakih je bil s približno 93.000 tonami v letu 2010 za 1,9 odstotka večji od pridelka v letu prej. Tu gre zasluga predvsem boljši rodnosti jablane kot najbolj razširjene sadne vrste pri nas (za 6,7 odstotka). Bolje kot v letu prej so obrodile še češplje in slive, aktinidija in kaki.
Slabo leto za druge sadne vrste in dobro za žita
Pridelek drugih najbolj razširjenih sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih je močno upadel. Pridelek breskev in nektarin je bil v letu 2010 kar za petino manjši kot v letu 2009, pridelek češenj in višenj za četrtino, pridelek marelic pa za 37,1 odstotka.
Na drugi strani je bil pridelek najpomembnejših krušnih žit, pšenice in pire, ki je bil v letu 2010 pridelan na za 7,5 odstotka manjših površinah kot v letu 2009, kar za 12 odstotkov večji od pridelka, doseženega v predhodnem letu.
Tudi pridelovalci rži, manj razširjenega krušnega žita, so v letu 2010 z manjših površin kot v letu 2009 (za 11,2 odstotka) pospravili za 14,5 odstotka večji pridelek.
Obilna letina krme in rekordno leto za koruzo
Dobro so obrodila tudi krmna žita: pridelek ječmena je bil s 4,3 tone na hektar največji povprečni pridelek v zadnjih desetih letih, skupni pridelek ječmena pa je bil za 15,7 odstotka večji kot prejšnje leto. Pridelek tritikale je bil v primerjavi z letom 2009 večji za 4,1 odstotka, pridelek ovsa pa za 15 odstotkov.

Povprečni pridelek koruze za zrnje v letu 2010 je bil z 8,5 tone na hektar največji v zadnjih dvajsetih letih in kar za petino večji od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka, kljub 5,6 odstotka manjši površini, namenjeni tej poljščini.
Krompirja smo v letu 2010 pridelali za 14 odstotkov več od zadnjega desetletnega povprečja. A hektarski donos lani vseeno ni bil tako dober, saj se je skupni pridelek krompirja na 0,7 odstotka manjših površinah leta 2010 zmanjšal za 1,6 odstotka v primerjavi z letom 2009.