Poraščenost z gozdom je v Sloveniji več kot 60-odstotna. Čeprav se sečnja v zadnjem času povečuje, veliko hlodovine namesto na domačem trgu konča v Avstriji. Foto: MMC RTV SLO
Poraščenost z gozdom je v Sloveniji več kot 60-odstotna. Čeprav se sečnja v zadnjem času povečuje, veliko hlodovine namesto na domačem trgu konča v Avstriji. Foto: MMC RTV SLO
Kako ravnamo z lesom?

Kar 80 odstotkov gorenjskega lesa, predvsem iglavcev, se po nekaterih podatkih proda v Avstrijo. Vzrok za to je zaton domačih lesnopredelovalnih podjetji, plačilna nedisciplina v Sloveniji in višje odkupne cene lesa v Avstriji, je za TV Slovenija poročal Jan Novak.

Na kranjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije trdijo, da so številke veliko nižje, saj ocenjujejo, da Gorenjci v Avstrijo prodajo približno 30 odstotkov lesa. Za kubični meter lesa iglavcev se v Sloveniji dobi od 70 do 80 evrov, v Avstriji pa od 90 do 100 evrov, pojasnjuje Janez Logar, vodja kranjskega zavoda za gozdove.

Kaj ukreniti?
Manjši odkupovalci lesa in strokovnjaki na enotah Zavoda za gozdove Slovenije so zato prepričani, da bi morali v Sloveniji zagotoviti več evropskih sredstev za tehnološki preboj lesne industrije in pripraviti ustrezno davčno zakonodajo, lastniki gozdov pa bi se morali združevati in skupno nastopati na trgu.

Les bi morali predelovati in uporabiti doma kot surovino za lesnopredelovalno industrijo, lesne ostanke pa uporabiti kot vir energije. Več inovativnosti torej, les bi bil bolje izkoriščen, lastniki gozdov pa bi ga tako lažje in bolje prodajali doma. K temu bi po besedah Logarja pripomoglo tudi to, da bi povečali porabo lesa v javnih zgradbah, ki se gradijo z javnim denarjem.

Kako ravnamo z lesom?