Poleg tega da je letošnji pridelek pšenice za tretjino slabši od povprečja, je precej slabša tudi njena kakovost. Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, ki je tudi predsednik komisije za prodajo pšenice na strani kmetov, pravi, da "je najhuje to, da žitne verige ni, saj so mlinarji vse, kar smo letos predlagali in prosili na zadnjem pogajanju, zavrnili kot nevzdržno. Po drugi strani pa se cene hrane višajo."
"Stroški se niso pokrivali, in če imamo pošten dogovor verige iz leta 2010, ko smo zapisali, da morajo ob izjemno slabih razmerah za pridelavo kupci to kmetom priznati, od tega ni nič. Priznali nam niso ničesar, niti tistih pet evrov več glede na lansko leto, tako da smo kljub izrazito slabši letini s ceno ostali na lanski ravni," dodaja Küčan
V Pomurju je bilo s pšenico posejanih okoli 17.000 hektarjev njiv, pridelki so se gibali od 4000 do 6000, le izjemoma 7000 ton na hektar, kar je od 30 do 40 odstotkov manj kot prejšnja leta, za regijo ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Metka Barbarič pojasnjuje, da je ponekod zaradi obilne moče, toče, bolezni in škodljivcev slaba tudi kakovost, saj je imel le redko kdo krušno pšenico v kakovostnem razredu A, večinoma je bila v razredih B 1 in B 2, precej tudi v razredu C. Tako bodo z dobršnim deležem pšenice kmetje krmili živino.

Smrdljiva snet
Barbaričeva pritrjuje, da kmetje letos niso bili zadovoljni niti z vremenskimi razmerami niti z odkupno ceno, še manj pa s pridelki in kakovostjo pšenice, čeprav so izvedli vse tehnološke ukrepe. Povrhu se je pojavljala tudi trda pšenična smrdljiva snet, zaradi katere pšenice ne morejo oddati, ker je strupena kot krma za živali, in jo lahko le uničijo, tako da jo zakopljejo v zemljo, dodaja Barbaričeva.
Küčan opaža, da se kmetje že pogovarjajo o alternativnih žitih, tudi s pivovarji, ki iščejo ječmen. Ta je vsaj za 20 odstotkov boljše plačan kot pšenica, donos ni slab, plačilo pa zagotovljeno, še pravi Küčan in dvomi, da bomo v Sloveniji še kdaj posejali z žiti 34.000 hektarjev.