Jagode in češnje so za porabnike z vidika napačnega označevanja in navajanja porekla najbolj tvegani vrsti. Foto: Pixabay
Jagode in češnje so za porabnike z vidika napačnega označevanja in navajanja porekla najbolj tvegani vrsti. Foto: Pixabay
zelenjava
Zaradi zavajajočih praks je težko vedeti, kaj dajemo na mizo. So pa samostojni podjetniki očitno precej bolj pošteni kot večja podjetja. Foto: Pixabay
Lažno označevanje porekla sadja in zelenjave

Pri 83 zavezancih so inšpektorji za varno hrano opravili 132 pregledov, največ kršitev označevanja pa odkrili pri d. o. o., veliko manj pri s. p. Sledljivost ni bila zagotovljena kar pri polovici prodajalcev marelic, pri češnjah v 28 odstotkih, pri jagodah v 20 odstotkih in pri špargljih v 19 odstotkih, kaže poročilo uprave za varno hrano.

Marelice so bile neskladno označene kar v 80 odstotkih primerov, češnje v 35, jagode v 28 in šparglji v 26 odstotkih primerov. Poreklo pa se z navedbami ni ujemalo v kar 70 odstotkih primerov prodaje marelic, v 30 odstotkih prodaje češenj in špargljev ter v 29 odstotkih primerov prodaje jagod. Jagode so, poleg češenj, glede napačnega označevanja in navajanja porekla tudi najbolj tvegana vrsta.

Podjetja goljufajo bolj
Glede na vrsto organiziranosti so inšpektorji največ nepravilnosti ugotovili pri družbah z omejeno odgovornostjo, in sicer 22, tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla, in 13 primerov nepravilnosti pri sledljivosti. Tovrstne nepravilnosti so odkrili le pri treh samostojnih podjetnikih, tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla, ter v dveh primerih nepravilnosti pri sledljivosti.

Inšpektorji v poročilu ugotavljajo, da "so posamezni primarni pridelovalci razvili goljufive prakse prekupčevanja s sadjem in zelenjavo in jim lastna pridelava služi le za krinko izvajanja dejanskega trgovanja". Inšpektorji so izrekli ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v 22 primerih. Od tega je bilo 17 odločb o začasni prepovedi prometa, uvedenih pa je bilo tudi 34 prekrškovnih postopkov.

Sledili prodajalcem
Pregledi so bili ciljno usmerjeni v najbolj tvegane pridelke za spomladanski čas - to so jagode in šparglji ter češnje. Če so bile na razpolago še druge vrste sadja ali zelenjave, zlasti marelice, breskve in drugi zgodnji pridelki, pa so inšpektorji pregledali tudi te. Pregledovali so stojnice v večjih krajih po Sloveniji.

Ker je obstajal sum, da prodajalci sadja in zelenjave to kupujejo na veletržnicah v Vidmu in Trstu v sosednji Italiji, so inšpektorji najprej zbrali podatke o avtomobilih s slovenskimi registracijami, ki so med 3. in 6. uro zjutraj obiskali te tržnice. Prav tako so preverjali, ali prodajalci kupujejo sadje in zelenjavo na veletržnici v Ljubljani. Zato so popisali avtomobile, ki so odpeljali iz diskonta in jih primerjali z dostavnimi avtomobili prodajalcev na mestnih tržnicah in na drugih prodajnih mestih.

Kopica kršitev in prevar
V poročilu so inšpektorji navedli tudi nekaj primerov nedovoljenih praks. Pri enem izmed prodajalcev češenj so ugotovili, da ima dva kombija za prevoz sadja in zelenjave in da je reden obiskovalec veletržnic v Italiji. V času akcije je različne prodajalce zalagal s češnjami, za katere so inšpektorji ugotovili, da so bile škropljene s škropivom, ki v Sloveniji sploh nima dovoljenja za uporabo. Uvedli so prekrškovni postopek.

Ugotovili so tudi, da so večkratni kršilci podjetja, ki se sicer ukvarjajo na primer z gradbeništvom, prodajajo pa sadje in zelenjavo na povsem neorganiziranih prodajnih mestih. Nekatera izmed teh podjetij imajo v Sloveniji celo samo poštni nabiralnik.

Opazili so primer, kjer je najeta študentka po posredovanju inšpektorja dopoldne pravilno označila poreklo. Ko je isto stojnico popoldne pregledal tržni inšpektor, je ponovno ugotovil napačno oznako porekla.

Najbolj kritična ostaja prodaja na stojnicah zunaj tržnic in na večjih mestnih tržnicah.

Lažno označevanje porekla sadja in zelenjave