Ozonska luknja vsako leto nastaja nad Antartiko. Foto: Nasa/Goddard
Ozonska luknja vsako leto nastaja nad Antartiko. Foto: Nasa/Goddard
Ozon
Spomladi 2011 in 2014 smo bili priča močnejši oslabitvi zaščitne ozonske plasti tudi nad severno poloblo. Foto: Reuters

Poletje 2015 je bilo drugo najtoplejše, najvišja izmerjena temperatura pa je bila 38 stopinj Celzija. Rekord sega v leto 2013, ko so na letališču Cerklje izmerili 40,8 stopinj Celzija. Vseeno pa je padel rekord v številu t. i. tropskih noči v prestolnici (temperatura ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija). Na merilni postaji Ljubljana Bežigrad so jih v letošnjem poletju našteli 16, prejšnji rekord pa je znašal 8 noči.

false
Zagorelost je obrambna reakcija telesa in velja za poškodbo kože. Foto: EPA

Organizacija združenih narodov za okolje je 16. september razglasila za mednarodni dan zaščite ozonske plasti, občutljivega plinskega ščita, ki zemljo varuje pred škodljivim delom sončnih žarkov in tako pomaga ohranjati življenje na našem planetu.

Z mednarodnim dnevom zaščite ozonske plasti se oznamuje obletnica podpisa Montrealskega protokola, ki so ga sprejeli leta 1987 in z njim predpisali stopnjo omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Kasneje so ga večkrat dopolnili in ukrepe še poostrili.

Letos mineva tudi 30 let od Dunajske konvencije, ki velja za pomemben mejnik na poti k zaščiti ozonske plasti, zato letos potekajo dogodki na temo "30 let skupaj obnavljamo ozonsko plast." Agencija za okolje (Arso) je tako pripravila pregled značilnosti ozonske plasti in dejavnikov, ki vplivajo na njeno debelino, kakšne so posledice za zdravje ob prekomernem izpostavljanju UV-žarkom ter tudi katere so glavne značilnosti vročega poletja 2015.

Direktor urada za meteorologijo, ki deluje v sklopu Arsa, Klemen Bergant je povedal, da je Slovenija sprejela vse ukrepe in zakonodajo glede izpustov ozonu škodljivih snovi. V Sloveniji so tako v uporabi le še nekatere starejše naprave, kot so klimatske naprave, oprema za hlajenje, toplotne črpalke …, ki izvirajo iz časov, preden so bili sprejeti ukrepi za zaščito ozonske plasti. Ozonu škodljive snovi pa imajo tudi dolgo življenjsko dobo, zato bo še dolgo trajalo, da si bo ozonska plast opomogla.

Irena Koteska z urada za varstvo okolja in narave je povedala, da obstaja približno 200 različnih škodljivih snovi, ki jih Slovenija sicer ni proizvajala, jih pa je uporabljala. Poraba ozonu škodljivih snovi pa se je v Sloveniji po sprejemu ustreznih ukrepov zmanjšala za 98 odstotkov.

Njihovo uporabo prepoveduje evropska uredba, edina izjema je uporaba v laboratorijih ter uporaba halonov za gasilna sredstva, ki jih uporabljajo vojska, policija, letala, letališča ... vendar le še do leta 2030. Od letošnjega leta je tudi prepovedano vzdrževanje opreme z ozonu škodljivimi snovmi.

Ozonska luknja ostaja vsakoleten pojav
Ozonu škodljive snovi so ustvarile ozonsko luknjo, je razložila meteorologinja Tanja Cegnar, saj je njen nastanek posledica fluorovih in klorovih spojin, ki jih je izdelal človek (freoni) in ki v naravi ne obstajajo. Škodljivi plini so bili sprva razglašeni za do okolja prijazne in so se njihove negativne lastnosti pokazale šele čez čas.

Ozonska luknja je sicer prostorsko in časovno omejen pojav, ki se vsako leto pojavi nad južnim zemeljskim polom, spomladi 2011 in 2014 pa smo bili priča močnejši oslabitvi zaščitne ozonske plasti tudi nad severno poloblo. Letos se je ozonska luknja nad Antarktiko začela razvijati razmeroma pozno, vendar vremenoslovci pričakujejo, da bo po obsegu podobna kot minula leta.

Ozonska plast, ki se je oblikovala na višini med 20 in 30 kilometri, varuje življenje na Zemlji pred škodljivimi UV-sončnimi žarki. UV-sevanje je svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med rakotvorne dejavnike, kar pomeni, da dokazano povzroča rakava obolenje, kot sta kožni in pigmentni rak.

Posledica UV-ja so opekline kože, predčasno staranje kože na izpostavljenih delih, pa tudi oslabitev imunskega sistema. Simona Uršič z nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila, da je število novoodkritih primerov pigmentnega raka in melanoma narašča. Večina primerov melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu.

Suša le v jugozahodni Sloveniji
Vročina je v poletju 2015 povzročila intenzivno izhlapevanje; letos je bilo nadpovprečno število dni, ko je dnevno izhlapelo več kot 5 mm vode na kvadratni meter tal, kar je v nekaterih delih Slovenije povzročilo sušne razmere. Najekstremnejše razmere so prevladovale v jugozahodnem delu Slovenije, še posebno na Obali in v Slovenski Istri, kjer je bil poletni primanjkljaj več kot 300 mm.

Sušni stres je na najbolj prizadetih območjih sovpadal še z vročinskim stresom in sončnimi ožigi. Nekoliko boljše je bilo stanje nenamakanih kmetijskih rastlin z globljimi koreninami in na tleh z boljšimi vodozadrževalnimi lastnostmi.

Poletje 2015 je bilo drugo najtoplejše, najvišja izmerjena temperatura pa je bila 38 stopinj Celzija. Rekord sega v leto 2013, ko so na letališču Cerklje izmerili 40,8 stopinj Celzija. Vseeno pa je padel rekord v številu t. i. tropskih noči v prestolnici (temperatura ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija). Na merilni postaji Ljubljana Bežigrad so jih v letošnjem poletju našteli 16, prejšnji rekord pa je znašal 8 noči.