Petkov protest za okolje tokrat ni bil tako množičen kot pred enim letom, ko se ga je po vsem svetu udeležilo najmanj šest milijonov ljudi. Napovedi pa so bile za najmanj 150 držav.

Spoštovanje varnostnih ukrepov za zajezitev širjenje novega koronavirusa je pomenilo varnostno razdaljo med potresniki na cesti, nekateri so se zato udeležili virtualnega protesta na medomrežju. V 24-urnem klicu na aplikaciji Zoom so posamezniki z vsega sveta spregovorili o okoljskih temah, ki pestijo njihovo okolje.

Na Švedskem, kjer je zbiranje na javnih mestih omejeno na 50 ljudi, je proteste vodila okoljevarstvena aktivistka Greta Thunberg. "110. teden šolskega protesta. Danes je naš svetovni dan za okolje, protestiramo na 3100 krajih! Na Švedskem je dovoljeno zbiranje na javnem mestu za 50 ljudi zaradi covida-19, zato smo se prilagodili," je zapisala na Twitterju.

Mladi so protestirali v Avstraliji pred parlamentom v Canberri, kjer so politike pozivali "financirajte našo prihodnost, ne nafte" in opomnili na nedavne uničujoče požare, ki so zajeli jugovzhodni del države. Protesti so bili tudi na Filipinih, v Indiji, Bangladešu, pa v Južni Afriki in Ugandi.

Protest na najsevernejšem delu zemeljske poloble je izvedla Mya-Rose Craig, 18-letnica, ki je bila z okoljevarstveno skupino Greenpeace na ladji Arctic Sunrise na robu Arktičnega ledenika, je poročal Guardian. "Na lastne oči sem hotel videti, čemu smo izpostavljeni, saj se ključni zaščitnik našega planeta, Arktični ocean, neverjetno hitro topi," je dejala najstnica, znana po vzdevku Birdgirl.

Kitajska ogljično nevtralna šele do 2060

Kitajska, ena večjih onesnaževalk okolja na svetu, je pred dnevi presenetila svet z napovedjo, da bo ogljično nevtralna do leta 2060 ter bo imela vrhunec z izpusti in nato postopni padec do leta 2030.

Sicer pa je Evropska komisija pred dnevi predstavila načrt za vsaj 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v EU-ju do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. S tem velikopoteznim ciljem za prihodnje desetletje bi EU krenil na uravnoteženo pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ocena kaže, da je tako ukrepanje realistično in izvedljivo.

Protest v Ljubljani: Kaj zahtevamo? Podnebno pravičnost. Kdaj? Zdaj!

Nekaj več kot sto mladih protestnikov se je zbralo na shodu Mladih za podnebno pravičnost, ki je potekal v Ljubljani. Glasno so opozarjali na katastrofalne posledice podnebnih sprememb in na škodljive načrte slovenske vlade.

Mladi so se zbrali na Prešernovem trgu v središču prestolnice, nato pa so se podali proti poslopju vlade. S seboj so prinesli transparente z napisi "Manj ogljika, več kisika", "Podnebna pravičnost zdaj", "Strategija za podnebni zlom", "Dosti govoričenja, čas je za dejanja", "Kompostirajmo kapitalizem" in podobno.

Kritični so bili do potez vlade, češ da ji ni mar za naravovarstvene teme, da brez razloga jemlje sredstva nevladnim organizacijam. Od okoljskega ministra Andreja Vizjaka so protestniki zahtevali zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in skandirali: "Andrej, a veš? Zapreti moraš Teš." Na podoben način so se zavzeli tudi "za ribe, za ptice, za delavske pravice" in nasploh za podnebno pravičnost zdaj.

V krajših nagovorih predstavnikov Mladih za podnebno pravičnost pred poslopjem vlade so ti opozorili na uničujoče posledice podnebnih sprememb, na vse več naravnih nesreč, nenavadnih vremenskih pojavov, rekordnih izmerjenih temperatur, pa tudi na vse več požarov in na izumiranje živalskih vrst.

Kup premoga in ležanje na ulici

Posebej pa so opozorili, da vlada v okviru strategije za izstop iz premoga in dolgoročne podnebne strategije pripravlja škodljive podnebne ukrepe. Pozvali so k prevladi javnega interesa nad energetskimi lobiji ter zahtevali znižanje toplogrednih plinov za 60 odstotkov in opustitev uporabe premoga pri proizvodnji elektrike do leta 2030.

Svojo zahtevo so ponazorili tudi s krajšim nastopom. Na ulici pred poslopjem vlade so oblikovali skulpturo kupa premoga, nekaj mladih pa je nato popadalo in obležalo na ulici.
Z današnjim shodom so se mladi podnebni aktivisti pridružili množičnim protestom, ki pod okriljem pobude Petki za prihodnost potekajo po vsem svetu in jih je navdihnila švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. Na shodu, ki je trajal slabo uro, je bilo opaziti tudi nekatere predstavnike sindikatov, med njimi predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič.

Nevarna nepovratna verižna reakcija

Mladi podnebni aktivisti, združeni pod okriljem pobude Petki za prihodnost, po vsem svetu spet pripravljajo množične proteste. To je prva takšna svetovna akcija od izbruha pandemije covida-19. Protestna akcija proti premogu je tako potekala tudi v Ljubljani.

"Prihajajoči meseci in leta bodo ključni pri zagotavljanju varne poti do zvišanja povprečne temperature za manj kot 1,5 stopinje Celzija," so pred protestom sporočili mladi. "Če želimo kar najbolj zmanjšati tveganje sprožitve nepovratne verižne reakcije, ki je človeštvo ne bo moglo nadzorovati, moramo ukrepati zdaj."

"Naša vlada pripravlja škodljive podnebne ukrepe – strategija za izstop iz premoga in dolgoročna podnebna strategija nas peljeta v podnebni zlom, pospešujeta betoniranje narave in povečujeta revščino. To so ukrepi proti delovnim ljudem in proti naravi," so zapisali pod pozivom k protestu na spletnem družbenem omrežju Facebook. Tudi Mladi za podnebno pravičnost so pozvali k nošenju mask in ohranjanju razdalje med udeleženci.