Vladajoča koalicija krščanskih demokratov in liberalcev je najprej napovedala podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn do leta 2036, po jedrski nesreči v Fukušimi, ki je okrepila protijedrsko gibanje in stranko Zelenih, pa je koalicija napovedala spremembo načrta zapiranja. Foto: epa
Vladajoča koalicija krščanskih demokratov in liberalcev je najprej napovedala podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn do leta 2036, po jedrski nesreči v Fukušimi, ki je okrepila protijedrsko gibanje in stranko Zelenih, pa je koalicija napovedala spremembo načrta zapiranja. Foto: epa

Točen datum zaprtja za zdaj sicer še ni znan. Predtem je Merklova sredi marca ob težavah v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem sporočila, da bo Nemčija za tri mesece zamrznila odločitev o podaljšanju delovanja nemških jedrskih elektrarn.

Nemčija bo za nadomestitev jedrske energije pohitela z gradnjo vetrnih turbin in visokonapetostnih daljnovodov. Nemški minister za okolje Norbert Röttgen je ob tem povedal, da bo nemška zvezna banka KfW ponudila pet milijard evrov ugodnih posojil investitorjem, ki gradijo vetrne turbine v Severnem in Baltskem morju.

Nemška vlada je lani delovanje jedrskih elektrarn sicer podaljšala do leta 2036, vendar bo to odločitev zdaj preklicala. Opozicijske stranke zahtevajo obnovitev prvotnega načrta o zaprtju elektrarn do leta 2022 ali sprejetje novega načrta, po katerem bi elektrarne zaprli še prej, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Merklova je povedala, da vlada načrtuje sprejetje novega načrta o zaprtju do 3. junija, zakon pa bi začel veljati v dveh tednih po tem. "Zakon je pomemben in nujen, zato bo sprejet v tako kratkem času," je dodala Merklova.

Raziskave medtem kažejo, da je večina Nemcev naklonjena zaprtju jedrskih elektrarn, ki za zdaj sicer zagotavljajo okoli četrtino celotne oskrbe z električno energijo v Nemčiji. Tudi pred nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima je imelo protijedrsko gibanje v Nemčiji velik političen vpliv.

Nemški gospodarski minister Rainer Brüderle je sicer ocenil, da bo zaprtje jedrskih elektrarn in gradnja novega omrežja za oskrbo z električno energijo nemško gospodarstvo stalo okoli dve milijardi evrov letno.