Od kod bodo Kraševci dobivali svojo vodo? Foto: EPA

Direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar se je sestal s predstavniki istrskih občin in upravljavci tamkajšnjih vodovodov.

Sestanek je bil po Prohinarjevih besedah konstruktiven, ključen pa je dogovor o pripravi nabora različic za dodaten vodni vir, ki bodo nato podrobneje obdelane. "Dogovorili smo se, da bomo v okviru ministrstva za okolje in prostor do konca avgusta pripravili tudi predlog terminskega načrta samega postopka," je dodal.

O najoptimalnejši rešitvi je po mnenju direktorja direkcije še prezgodaj govoriti, v postopku pa ne pričakuje "nekih bistveno novih variant". Je pa po njegovih besedah dejstvo, da po pregledu dokumentacije iz preteklosti enakovredne primerjave vseh različic v enem dokumentu ni bilo, ampak so bile skozi različna obdobja favorizirane različne različice.

Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc je poudaril, da gre pri iskanju dodatnega vodnega vira "za razmeroma kompleksno vprašanje". Med možnostmi so po njegovih besedah oskrba Obale z vodo iz Klaričev in Ilirske Bistrice, drugo je zajetje Padež, verjetno pa se bo govorilo tudi o Kubedu.

Kraškemu vodovodu Sežana je po besedah direktorja Primoža Turšiča najbližja rešitev, da bi Klariče, ki predstavljajo največji vodni vir na Krasu, razširili, kar jim dovoljuje tudi vodno dovoljenje. Tako bi po njegovih besedah lahko okrepili dobavo Rižanskemu vodovodu, pa tudi dobavo v Ilirsko Bistrico, kar pa zdaj ni mogoče.

Turšič je ob tem poudaril, da ne rešujejo samo Rižanskega vodovoda, niti ne samo kraškega. Te vodovodne sisteme bi poskušali bolj povezati na način, da bi bilo čim bolj racionalno in bi prišli do čim bolj varnega obratovanja vodnih sistemov, je pojasnil.

Nesreča vlaka razkrila potrebo po dodatnem viru

Po iztirjenju vlaka pri Hrastovljah v tla iztekel kerozin

Potreba po novem vodnem viru se je sicer pokazala po tem, ko se je po nesreči vlaka pri Hrastovljah konec prejšnjega meseca pokazala ranljivost tamkajšnjega sistema vodne oskrbe. V nesreči tovornega vlaka se je namreč izlilo več kot 9.000 litrov kerozina, vendar dosedanje analize onesnaženja vodnega vira niso pokazale.

Pristojni od izlitja kerozina redno opravljajo monitoring in spremljajo, ali je zaradi nedavnih padavin morebiti prišlo do premika kerozina. Direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj je danes poudaril, da si prizadevajo uporabnikom zagotavljati nemoteno oskrbo z vodo. "Če ne bo onesnaženja, voda bo," je poudaril.

V štirih istrskih občinah sicer že deset dni veljajo posebni varčevalni ukrepi za zmanjšanje porabe pitne vode.

"Varčevati ni narobe. Zdrava, pitna voda je privilegij. Če jo bomo rabili na racionalnem način, bomo zvozili, po sezoni po bo poraba padla, ko na Obali ne bo toliko gostov," je še dodal Pregelj. V teh dneh so nadzor nad vodo po njegovih besedah zaradi padavin povečali, rezultati pa so pokazali, da onesnaženosti ni.

Z agencije za okolje in prostor so medtem dopoldne sporočili, da tudi v vrtini P19, v kateri so od 15. julija zaznavali mineralna olja, onesnaženja ni več. "Na vseh lokacijah spremljanja kakovosti vode je trenutno vsebnost mineralnih olj pod mejo določljivosti. Tudi v vrtini P19 ... je vsebnost padla pod mejo določljivosti, torej mineralnih olj tam ni," so sporočili.

V zadnjih 24 urah je v Dolu pri Hrastovljah padlo 24,7, v Kubedu 26, na Slavniku pa 29 litrov padavin na kvadratni meter, so dodali. Dopoldne so pričakovali še manjšo količino padavin, v torek in sredo popoldne pa opozarjajo na možnost lokalnih neviht. V četrtek se bo možnost krajevnih padavin nekoliko povečala, količina pa predvidoma ne bo velika.

Pretok Rižane je v noči na dosegel 2,2 kubičnega metra na sekundo, dopoldne pa je znašal 1,5 kubičnega metra na sekundo in se počasi zmanjševal. Danes in v prihodnjih dneh bo pretok predvidoma počasi upadal, ob pojavu neviht pa je mogoče tudi ponovno prehodno naraščanje.

Iščejo vodo za Kras