Obrezovanje sadnih dreves po ujmi je precej odvisno od primera do primera. Foto: BoBo
Obrezovanje sadnih dreves po ujmi je precej odvisno od primera do primera. Foto: BoBo
Žledolom
Žage bodo žal vseeno pele. Foto: BoBo
Sanacijski rezi
Boštjan Godec s Kmetijskega inštituta Slovenija pa pravi, da je recept za reševanje polomljenega sadnega drevja "preprost": "Strokovno obrezati drevo." Foto: Ivan Kodrič
Sanacijski rezi
Zgolj opravimo osnovni rez, malo nižje kot sicer, in škropimo," svetuje Ivan Kodrič. Foto: Ivan Kodrič

Svetovalec z novogoriškega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ivan Kodrič je v pogovoru za MMC pojasnil, da ocenjevanje škode po nedavni vremenski ujmi še poteka. A že zdaj je jasno, da v intenzivnih sadovnjakih in na nižjih sadnih drevesih v domačih vrtovih škoda po večini ni tako velika. Problematična pa so visoka sadna drevesa, poudarja. Pri nižjih drevesih in v nasadih so se pojavili le manjši lomi vej in vejic, česar ni težko rešiti. "Zgolj opravimo osnovni rez, malo nižje kot sicer, in škropimo," svetuje Kodrič. Pri tem pa sadjarje opominja še na nekaj: "Obvezno je treba najprej popraviti ograje. Sicer bo v sadovnjake prišla divjad in bo tako škoda še večja."

Visokodebelna samostojna drevesa najbolj prizadeta
Bolj je žledolom prizadel velika samostojna sadna drevesa (predvsem jablane, hruške, češplje in orehe), ki ne rastejo v nasadih, "Vsaj na Postojnskem koncu je veliko primerov, ko je na takih drevesih polomilo veje, tudi vrhove, nekaj, a malo, je bilo tudi izruvanih oz. podrtih dreves," pojasnjuje Kodrič in dodaja, da zdaj sicer z obrezovanjem še ni treba hiteti. "Tam nekje do cvetenja pa bi bilo dobro odrezati polomljene veje, nato pa še kakšnih 20 centimetrov nižje, da bo rez lep, čist," pravi in dodaja, da je poznejši rez, tik preden brsti odženejo, celo boljši, saj so takrat drevesa že v soku.

Rane naj sadjarji premažejo s posebno temu namenjeno pasto ali pa z bakrenimi pripravki, svetuje. "Če bo sadjar te rane premazal, mu kaj drugega ne bo treba. Če pa bo teh ran več, če bodo manjše, pa bi bilo treba še poškropiti z bakrom, ko se bodo brsti napenjali - v stadiju mišjega ušesa -, da za vsak primer razkužijo male rane," pojasnjuje strokovnjak.

"Pri vejah, če se le da - če se niso odlomile tik ob deblu -, pustimo štrclje, kakšnih 20-30 centimetrov, iz katerih bodo zrasli novi poganjki in se bo rastlina obnavljala. Če se je veja odlomila nekje na sredini, ni potrebe, da odžagamo celo," ponavlja, pri tem pa opominja še, da je pred obrezovanjem tako in tako treba pregledati drevo in navpično rastoče veje odstraniti.


Prihodnji teden prve delavnice, kako sanirati škodo

Na KGZS-ju so sicer že pripravili grobe ocene o škodi na sadnem drevju, a jih Kodrič ne pozna, poudarja pa, da je težko posploševati, saj je lahko kakšno drevo popolnoma uničeno, pri nekaterih pa se bo škoda videla šele pozneje. Na zbornici sicer za prihodnji torek pripravljajo praktično izobraževanje in prikaz obrezovanja sadnih dreves v Sajevčah (občina Postojna).

Splošnih navodil ni
Boštjan Godec
s Kmetijskega inštituta Slovenija pa pravi, da je recept za reševanje polomljenega sadnega drevja "preprost": "Strokovno obrezati drevo." Tudi on se strinja, da je največ škode na t. i. visokodebelnih drevesih, visokih po več metrov, medtem ko je bilo v intenzivnih nasadih, kjer skrbijo, da drevesa ostanejo nižja in imajo ves čas oporo, te škode manj. Pri tem pa poudarja, da je vsako drevo drugačno, zato nekih splošnih navodil ne more dajati.

Vzporednice z žledolomom leta 1899
Glede na podobnost tokratne vremenske ujme s tisto pred dobrimi 100 leti (15. decembra 1899) se je sam lotil tudi iskanja informacij o tem, kako so tovrstne težave reševali naši predniki - sploh zato, ker so takrat prevladovala posamična visoka drevesa, torej takšna, ki so tudi zdaj utrpela največ škode. Ugotovil je, da so bile njihove rešitve podobne: polomljene veje odrezati malo nižje od loma, rane zamazati s smolo, veje in drevesa znova uravnati in jih podpreti. "Veliko nasvetov je šlo v to smer, da ni treba vsega požagati, da se da z določenimi ukrepi drevo ohraniti," poudarja in dodaja, da podobno svetujejo tudi danes.