Vse številčnejše vremenske ujme so posledica podnebnih sprememb. Foto: BoBo

"Smo v času podnebne krize, to ni nekaj, kar prihaja. In to je edina grožnja, ki brez izjeme ogroža vse dele slovenske družbe," je ob predstavitvi poziva vladi poudarila direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Kot je dodala, se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja "in vsak prebivalec Slovenije povprečno kar za petkrat presega količino emisij toplogrednih plinov, ki nam pripadajo za doseganje podnebnega ravnovesja". To pomeni, da je državi v interesu, da naredi dovolj ambiciozen načrt za reševanje podnebne krize.

V pozivu vladi so izhajali iz predpostavke, da za naše življenjsko okolje po ustavi skrbi država. Kot opozarja Barbar Kvac iz društva Focus, Slovenija še ne upošteva ciljev in s tem tudi ne zavez iz pariškega sporazuma: "Trenutne ambicije vlade, ki so razvidne iz nastajajočih strateških dokumentov, ne predvidevajo potrebnega premika v energetskem sektorju, sektorju rabe tal ter načinu upravljanja urbanih območij in industrije, kar kaže na vladno neupoštevanje opozoril znanosti." Letošnje leto je po njenih besedah z vidika prihodnje podnebne politike ključno, saj vlada poleg nacionalnega energetskega podnebnega načrta pripravlja še podnebni zakon in dolgoročno strategijo podnebne politike.

Čebele so prvi indikator okolja, dandanes pa so čebele ogrožene in brez čebelarja v naravi ni mogoče njihovo preživetje. Ni več časa za besede, skrajni čas je za dejanja, čas je, da ustavimo podnebne spremembe, čas je, da prisluhnemo naravi in čebelam!

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

Slovenski nacionalni energetski načrt med najslabšimi v EU-ju

Tudi Evropska komisija je Sloveniji sporočila, da bo morala narediti še precejšen del domače naloge pri pripravi podnebnih dokumentov. Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov članic EU-ja je najslabše pripravljen prav slovenski, je v svoji analizi maja ugotavljala fundacija European Climate Foundation.

Slovenijo komisija v svoji oceni med drugim poziva, naj znatno zviša raven prizadevanj za leto 2030 pri deležu energije iz obnovljivih virov, ter pojasni, kako bo zastavljeni cilj dosegla. Znatno naj poveča tudi prizadevanja za zmanjšanje porabe primarne energije v letu 2030 in izrazi svoj prispevek v smislu porabe končne energije, pojasni naj tudi nacionalne cilje in cilje financiranja na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti.

Država mora spodbujati k spremembi življenjskega sloga

Po pariškem sporazumu so države samostojno odgovorne, da postavijo ambiciozne cilje, da skupaj z drugimi ohranjajo raven rasti temperature pod dvema stopinjama oz. si prizadevajo za omejitev rasti na 1,5 stopinje Celzija. "Seveda moramo vsi mi spremeniti življenjski slog, to bo neizogibno. Spremeniti bomo morali način proizvodnje in porabe. Država pa je tista, k lahko z vzvodi k temu spodbuja ali pa nas omejuje," je bila jasna Senka Vrbica Šifkovič iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Pic.

Pozivu vladi, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo, se je pridružilo več kot 40 organizacij. Med njimi Čebelarska zveza, Planinska zveza, Rdeči križ Slovenije, Nacionalni svet invalidskih organizacij, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Skupnost občin Slovenije … To so nekatere izmed velikih množičnih organizacij, ki z nujnim pozivom od vlade zahtevajo, naj pasivno ukvarjanje s podnebnimi spremembami prekine z odločnim ukrepanjem na vseh področjih družbenega življenja – v energetiki, prometu, hrani, industriji, gospodarstvu.

"Združile smo se velike množične organizacije s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, delavskih pravic, potrošniških pravic, skupnosti občin, kmetijstva, mladine, kulture ... skratka, gre za široko skupino ljudi," je dejala Brecljeva. Pojasnila je še, da so poziv načrtno naslovili na vlado, in ne na okoljsko ministrstvo, saj tematika presega delo enega resorja. "Želimo, da vlada prekine to pasivno oz. medlo ukvarjanje s podnebnimi spremembami in odločno poseže na vse sektorje, pri tem mislim na energetiko, promet, kmetijstvo, industrijo in gospodarstvo," je še dodala Brecljeva.

Z objavo poziva je zaživela tudi spletna stran podnebnakriza.si, na kateri se lahko pozivu pridružijo tako organizacije kot posamezniki.