Projekt Živeti z vodo, ki ga je tako kot razstavo zasnoval direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik, se je začel z odprtjem slovenskega paviljona na 16. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Foto: Milan Dinevski, Benja Pavlin/MAO
Projekt Živeti z vodo, ki ga je tako kot razstavo zasnoval direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik, se je začel z odprtjem slovenskega paviljona na 16. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Foto: Milan Dinevski, Benja Pavlin/MAO
Postavitev bo pospremila večdisciplinarna konferenca, na kateri bodo spregovorili o preteklih, zdajšnjih in prihodnjih razmerjih med arhitekturo, prostorskim načrtovanjem in vodo. Foto: Milan Dinevski/MAO
Projekt Živeti z vodo

Razgleduje se po scenarijih urbanega razvoja v času, ko vprašanje, kako živeti z vodo, presega lokalne okvire in postaja globalno.

Model za življenje z vodo v 21. stoletju
Razstava odpira vprašanja, kakšen naj bi bil model za življenje z vodo v 21. stoletju. Mantra modernizacije 19. stoletja je bila nadvladati naravo s postavljanjem infrastrukture, ki božansko in divjo dejanskost spreobrača v udomačen in obvladljiv vir.

V 20. stoletju se je to nadaljevalo z grajenjem jezov, regulacijami vodotokov, postavljanjem mostov, zajemanjem vodnih virov in drugimi oblikami inženirskih podvigov, ki so nemalokrat dosegali kolosalne razsežnosti.

Danes pa se sprašujemo, ali si lahko predstavljamo prihodnost, v kateri bi gradili sisteme, ki so tako fleksibilni kot spremenljive ravni vode. Bi lahko, namesto da bi se ščitili pred okoljskimi nevarnostmi, razvili pametnejša in bolj inkluzivna okolja ljudi in narave, so ob razstavi zapisali v muzeju.

Študija primera: Ljubljansko barje
Kot okvir za testiranje teh scenarijev razstava kot študijo primera raziskuje Ljubljansko barje, nekdanje močvirje ob reki Ljubljanici. Barje je območje, polno protislovij. Je zaščiten naravni rezervat, ki mu grozi vse večja urbanizacija; je bogat zbiralnik sveže pitne vode iz podtalnice, ki ji, med drugim zaradi obstoječih naselij brez ustrezne kanalizacije, grozi onesnaženje.

Barje ima poleg neizkoriščenega razvojnega potenciala tudi edinstven ekosistem. "Kakšno arhitekturo si lahko zamislimo na tem območju, upoštevaje tako lokalno kot globalno problematiko, kako naj presežemo miselnost t. i. krizne ekonomije, ki za kratkoročne koristi zagovarja pospravljanje po nevihti," med drugim preizprašuje razstava.

Večdisciplinarna konferenca
Postavitev bo pospremila večdisciplinarna konferenca, na kateri bodo spregovorili o preteklih, zdajšnjih in prihodnjih razmerjih med arhitekturo, prostorskim načrtovanjem in vodo. Med gostujočimi predavatelji bodo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor in Hans Brouwer z agencije nizozemskega ministrstva za infrastrukturo in upravljanje voda Rijkswaterstaat.

Projekt Živeti z vodo, ki ga je idejno zasnoval direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik, se je začel z odprtjem slovenskega paviljona na 16. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Kustosi razstave, ki poteka v sklopu programa platforme Future Architecture, so Špela Šubic, Milan Dinevski, Nikola Pongrac in Damjan Kokalevski, na njej pa sodelujejo tudi Future Architecture udeleženci SET-Architects, Phi, Maite Borjabad, SKREI in Miruna Dunu.

Spodaj si lahko pogledate nekaj posnetkov z odprtja razstave (foto: MAO/Luka Karlin).

Projekt Živeti z vodo