Hrvaška in Slovenija bosta zgradili vsaka svoje odlagališče jedrskih odpadkov. Foto: BoBo
Iztok Tiselj: Za NEK 2 bi morali najprej na referendum

Po zasedanju komisije je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pojasnila, da so obravnavali izjemno uspešne obratovalne, ekonomske in varnostne rezultate Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v letošnjem letu. Predvsem je vesela, da jim je uspelo potrditi tretjo revizijo programov razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Program bosta zdaj obravnavala slovenska vlada in hrvaški sabor in Bratuškova je prepričana, da bodo na naslednjem zasedanju komisije dokument lahko dokončno potrdili.

Na zasedanju so potrdili ugotovitev koordinacijskega odbora, da v tem trenutku ni soglasja za skupno rešitev glede odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. "Slovenija gre tako zdaj z Vrbino svojo pot. Smo pa še vedno odprti za pogovore s Hrvaško, seveda skladno z meddržavno pogodbo," je povedala Bratuškova.

Slovenija gre svojo pot, je dejala ministrica Alenka Bratušek. Foto: BoBo

Naložba težka okoli 160 milijonov evrov

Pripravljalna dela za izgradnjo odlagališča so sicer že izvedena, v Krškem čakajo še okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje, začetek gradnje pa je načrtovan za prihodnje leto. Za nas bi bilo ugodneje, če bi se projekta lotili skupaj s sosedi, tako pa bomo stroške naložbe, predvidoma okoli 160 milijonov evrov, pokrili sami, večinoma iz sklada za razgradnjo nuklearke, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša. Skupnemu odlagališču s Hrvaško že ves čas nasprotujejo v občini Krško.

Hrvaški minister za zaščito okolja in energijo Tomislav Ćorić je pojasnil, da je za hrvaško stran problematičnih več vidikov glede skupnega odlagališča v Vrbini. Z njegove perspektive je ključen problem ta, da se v Vrbini predpostavlja le odlaganje odpadkov, ki nastanejo v NEK-u. To pomeni, da Hrvaška nima rešitve za institucionalne odpadke in bi morala zgraditi še eno odlagališče.

Slovenija gre tako zdaj z Vrbino svojo pot. Smo pa še vedno odprti za pogovore s Hrvaško, seveda skladno z meddržavno pogodbo.

Alenka Bratušek o samostojni poti

Zgolj za odpadke, ki nastanejo v NEK-u

Bratuškova je o razlogu za to povedala, da meddržavna pogodba v tem trenutku predvideva skupno reševanje le za odpadke, ki nastajajo v Neku. "Tudi dokumenti, ki so pripravljeni na občinski ravni, za zdaj predvidevajo samo odlaganje odpadkov, ki nastajajo na območju Slovenije," je poudarila ministrica.

Slovenija bo tako nadaljevala svojo pot z Vrbino, kjer je projekt zastavljen tako, da se lahko zgradi manjše ali večje odlagališče. "Leto 2025 je prelomnica, od katere ne nameravamo odstopati," je dejala Bratuškova in dodala, da bo v tem času treba še veliko postoriti in da je časovna stiska zato že kar velika.

Ćorić je povedal, da bo na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma januarja ali februarja, znova priložnost za pogovor o tem. Vendar pa neodvisno od tega Hrvaška nadaljuje priprave na alternativno rešitev za skladišče v bližini meje z Bosno in Hercegovino.

V Vrbini bodo skladiščeni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki. Foto: MMC RTV SLO/ARAO

Nasprotovanje hrvaški lokaciji v BiH-u

Ob tem se minister Ćorić zaveda, da v Bosni in Hercegovini (BiH) obstaja nasprotovanje temu projektu. Vendar, kot je zagotovil, se pri vsakem projektu v moderni Evropi upoštevajo najvišji okoljski standardi in tudi hrvaška rešitev, če se bodo odločili za to možnost, bo šla v tej smeri. Zato meni, da ni treba, da je kdorkoli zaradi tega zaskrbljen.

Kot je poudaril, bo lahko BiH svoja nestrinjanja ali opažanja tudi sporočil, tako kot pri vsakem projektu, in sicer ob obravnavi okoljskih vplivov projekta. "Hrvaška se tej komunikaciji nikakor ne bo izognila," je zagotovil Ćorić, a dodal, da mora biti ta komunikacija jasna, argumentirana in utemeljena.

Nasprotovanje projektu so izrazili aktivisti, ki so na Bled prišli iz Bosne in Hercegovine. Kot je poudaril Mario Crnković iz nevladne organizacije Green team iz Novega Grada, je načrtovana lokacija na območju Trgovske gore nesprejemljiva za odlaganje jedrskih odpadkov iz NEK-a.

Izpostavil je, da projektu nasprotujejo tako okoljevarstveniki kot velik del prebivalstva, saj je ta lokacija z več vidikov neprimerna za odlaganje tovrstnih odpadkov. Poleg tega je opozoril, da jih s projektom Hrvaška sploh ni seznanila, čeprav bi tovrstna komunikacija med državama o takšnem projektu morala biti.