Do razbremenitve hrvaškega gopspodarstva zaradi ukinitve nadomestil za plastično embalažo za mleko in mlečne izdelke ni prišlo. Foto: Reuters
Do razbremenitve hrvaškega gopspodarstva zaradi ukinitve nadomestil za plastično embalažo za mleko in mlečne izdelke ni prišlo. Foto: Reuters
Prihodki od nadomestila za embalažo za mleko in mlečne izdelke predstavljajo tudi približno devet odstotkov vseh prihodkov, ki jih ima sklad od embalaže. Foto: Reuters

Direktor sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost Dubravko Ponoš je predstavil rezultate analize, ki so pokazali, da plastenke za mleko in mlečne izdelke večinoma končajo med mešanimi komunalnimi odpadki, kar dodatno obremenjuje odlagališča ali pa onesnažuje naravo.

Leta 2014, ko je bilo še mogoče vrniti plastično embalažo za mleko in mlečne izdelke, so na Hrvaškem zbrali 392 milijonov kosov plastične embalaže, plastenk od mleka in jogurtov pa je bilo 59 milijonov kosov. To je znašalo približno 15 odstotkov celotne plastične embalaže, ki je bila v tem letu na hrvaškem trgu, kažejo podatki sklada.

Želene razbremenitve gospodarstva ni bilo
Hrvaška levosredinska vlada je leto pozneje (2015) ukinila nadomestila za plastično embalažo za mleko in mlečne izdelke, zato da bi razbremenila gospodarstvo in omogočala cenejše mleko in mlečne izdelke za 50 lip. Takrat so ocenili, da celotna plastična embalaža za mleko in mlečne izdelke predstavlja 11 odstotkov celotne povratne embalaže.

Ponoš je povedal, da do razbremenitve gospodarstva ni prišlo, in poudaril, da je sklad zaradi ukinitve nadomestila v treh letih izgubil nekaj manj kot milijon evrov prihodkov. Prihodki od nadomestila za embalažo za mleko in mlečne izdelke predstavljajo tudi približno devet odstotkov vseh prihodkov, ki jih ima sklad od embalaže, je dejal.

Odkup embalaže v trgovinah
Kot je povedal, gre pri plastenkah za mleko in mlečne izdelke za koristno surovino in bodo znova uvedli 50 lip nadomestila, ki jih bodo državljani lahko dobili nazaj, če bodo prazno embalažo vrnili v trgovino. Lani so zbrali približno 391 milijonov plastenk. Domnevajo, da bodo z vnovičnim uvajanjem nadomestila za embalažo za mleko in mlečne izdelke zvišali število povrnjenih plastenk za deset do 15 odstotkov.

Dubravko Ponoš je še povedal, da obravnavajo različne predloge, da bi v skladu s priporočili Evropske komisije v depozitni sistem odpadkov uvrstili tudi plastenke, steklenice in pločevine prostornine dveh decilitrov. Povratna embalaža zagotavlja skoraj 100-odstotno reciklažo odpadkov na Hrvaškem, medtem ko je stopnja recikliranja odpadkov zunaj sistema povratnega nadomestila največ 25-odstotna, so pokazale hrvaške izkušnje.