Hmeljarji morajo pred začetkom škropljenja o tem obvesititi uporabnike sosednjih kmetijskih zemljišč. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Hmeljarji morajo pred začetkom škropljenja o tem obvesititi uporabnike sosednjih kmetijskih zemljišč. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Pobuda za ponovni pregled je prišla od varuha človekovih pravic, poslancev ter Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravje občanov Slovenj Gradec, ki nasprotuje širitvi hmeljišč v bližino naselij. Vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva pri upravi Jernej Drofenik je ob tem dejal, da so na podlagi vprašanj in pobud sprožili postopke ponovnega pregleda vseh 21 v hmeljarstvu registriranih fitofarmacevtskih sredstev, razen tistih, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu.

Postopki so urejeni z zakonodajo, predpisano v EU-ju, vse ocene tveganja pa so javno dostopne, je na okrogli mizi Koroškega radia v Slovenj Gradcu poudaril Drofenik in dodal, da je hmelj specifična rastlina z vidika zaščite, saj je manj razširjena kultura, zato pa tudi ni velikega nabora razpoložljivih fitofarmacevtskih sredstev. Pri postopku registracije upoštevajo modele, ki so narejeni za razdaljo pet metrov od tretirane površine. In če se za to oddaljenost izkaže, da sredstvo ni primerno za uporabo, ga ne dovolijo.

Ključen je dialog s hmeljarji
Magda Rak Cizej
z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je glede tega povedala še, da morajo hmeljarji 24 ur pred začetkom škropljenja o tem obvestiti uporabnike sosednjih kmetijskih zemljišč. Irena Friškovec s Kmetijskega zavoda Celje pa je kot primer dobre prakse navedla Savinjsko dolino, kjer hmeljarji obvestijo sosede o škropljenju, ti pa svoje vrtove pokrijejo. Poudarila je prizadevanja vseh za sobivanje in dodala, da se hkrati hmeljarji velikokrat sspoprijemajo z zanašanjem herbicidov s poljedeljskih površin na hmeljišča.

Vsi udeleženci okrogle mize – poleg omenjenih so bili tudi predstavniki kmetijskega ministrstva in NIJZ – so glede na izpostavljena vprašanja poudarili, da je nujen dialog. Za to se zavzema tudi Mestna občina Slovenj Gradec, ki je ustanovila posebno komisijo, po besedah župana Andreja Časa pa je tudi že odprla postopek sprememb lani sprejetega občinskega prostorskega načrta. A so po mnenju udeležencev okrogle mize zahteve civilne iniciative pretirane in jih v celoti ne bo mogoče upoštevati, kot ključen pa so poudarili dialog med hmeljarji in drugimi deležniki.

Povpraševanje po hmelju se povečuje
Po zadnjih podatkih inštituta za hmeljarstvo je na območju slovenjgraške občine 90 hektarjev hmeljišč, ki jih obdeluje 11 hmeljarjev. V Sloveniji je glede na razpoložljive podatke v obdelavi 1622 hektarjev hmeljišč, to pa bi se letos lahko povečalo na 1700 hektarjev. Kot odgovor na tržno povpraševanje so se površine s hmeljem povečala povsod po Sloveniji, ne le v Mislinjski dolini.