Kmetijstvo. Foto: Erika Pečnik Ladika
Kmetijstvo. Foto: Erika Pečnik Ladika

Sodišče je s tem v celoti ugodilo društvu Eko krog. Predsednik društva Uroš Macerl je v izjavi za Radio Slovenija dejal, da gre za precedenčno odločitev. "Upam, da bo ta primer od zdaj naprej lahko omogočal, da bomo nevladne organizacije v samih predhodnih postopkih partner, ki bo sprejemljiv tudi za investitorja, za Arso, Ministrstvo za okolje in prostor ter politiko. In da se bo nekako v Sloveniji začela upoštevati Aarhuška konvencija in da se bo prenehala delati škoda okolju in davkoplačevalskemu denarju," je dejal za Radio Slovenija.

Ali okoljevarstvene organizacije res blokirajo najpomembnejše projekte v državi?

Kot so pojasnili v društvu, je za določene vrste posegov postopek presoje vplivov na okolje (PVO) in pridobitev okoljevarstvenega soglasja obvezen. Za posege, kjer postopek PVO ni obvezen, se pa lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje, se v skladu z 51.a členom ZVO-1 izvede t. i. predhodni postopek. V tem (predhodnem) postopku Arso presoja možnost vplivov posega na okolje in odloči, ali je sploh treba izvesti presojo vplivov na okolje ali ne.

Kot je še zapisano na spletni strani društva, je ARSO do zdaj zastopal stališče, da nevladne organizacije v predhodnem postopku ne morejo sodelovati kot stranski udeleženec, se pa lahko pritožijo na izdani sklep, pri čemer je treba poudariti, da vložena pritožba ne zadrži izvajanja sklepa, torej lahko investitor nadaljuje svojo investicijo, ne da bi bil primoran preveriti vplive na okolje.

Če NVO s svojo pritožbo zoper sklep uspe, kar pa je malo verjetno, mora investitor sicer izvesti postopek PVO, vendar pogosto po tem, ko je investicija že dokončana, še pojasnjujejo in dodajajo, da lahko Arso investitorju predpiše zgolj omejitvene ukrepe. Če se v končni fazi izkaže, da projekt ni okoljsko sprejemljiv, pa investitor ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja, investicija pa se ustavi.