Foto: BoBo
Foto: BoBo

Kmetijsko ministrstvo bo ta mesec objavilo javno naročilo za pridobitev novih podrobnih podatkov za različna območja, ki bodo pokazali, kakšno je stanje in predvsem kateri zaščitni ukrepi bodo potrebni.

Erozija tal je zaradi vode, snega in vetra v Sloveniji, ki ima veliko pobočij, problem. Kljub temu so izračuni Evropske komisije izredno visoki.

"Povprečne izgube tal naj bi bile pri nas 7,4 tone na hektar letno, kar je bistveno višja številka, recimo 2-kratnik, 3-kratnik tega, kar smo pri nekaterih meritvah pri nas ugotavljali," je povedal Borut Vrščaj s kmetijskega inštituta Slovenije.

Slovenija bo k temu izračunu zagotovila natančnejše podatke, pravi državni sekretar za kmetijstvo Damjan Stanonik: "Zato bomo z javnim naročilom, ki ga bo ministrstvo letos izvedlo, poskušali dobiti neko dejansko oceno, ki bi jo potem lahko tudi uskladili z evropsko agencijo za okolje."

Raziskovalci bodo naredili natančno erozijsko karto za celotno državo, ki bo pokazala, kje so erozijski procesi največji problem. Ukrepi za zaščito bodo prilagojeni različnim območjem. Trend izrazite izgube tal je jasen in velik izziv za prihodnje bo, kako ustaviti izgubljanje tal. Za nastanek tal ustrezne globine in polne funkcionalnosti, za kmetijstvo, za filtriranje vode, za biotsko pestrost, so potrebna tisočletja in desettisočletja. Poleg človeškega dejavnika pa izgubo tal pospešujejo tudi podnebne spremembe. V kmetijstvu so sicer najbolj ogrožena tla z intenzivno obdelavo. Za zaščito pred erozijo je najpomembnejša pokritost tal, v kmetijstvu to dosežejo z ozelenitvami in minimalno obdelavo tal.