Z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in shranjevanjem ogljika so mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb, poudarjajo na MOP-u. Foto: BoBo

Mokrišča so različna življenjska okolja - bolj ali manj povezana z vodo. Med mokrišča sodijo območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, presihajočega ali stalnega značaja, naravnega ali umetnega nastanka.

Ta območja so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda. So pomembna območja biotske raznovrstnosti in privlačna turistična atrakcija. Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.

V Sloveniji imamo ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah še vedno ohranjena mokrišča, ki znatno prispevajo k poplavni varnosti, zalogam pitne vode in imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, je poudaril okoljski minister Jure Leben. "Zato jih moramo posebej pazljivo varovati," je poudaril.

Kljub vse večjemu zavedanju o pomembni vlogi mokrišč jih še vedno uničujemo in spreminjamo. "Človek je v zadnjih 100 letih po svetu uničil več kot 64 odstotkov mokrišč," so opozorili na ministrstvu. Čeprav so z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in s shranjevanjem ogljika mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb.

Svetovni dan mokrišč

Vsako leto 2. februarja zaznamujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan so namreč leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisali konvencijo o varstvu mokrišč. Letošnji svetovni dan pa je poudaril prav njihov pomen v boju proti podnebnim spremembam.

Ta konec tedna so ob mokriščih v Sloveniji in sosednjih državah potekale številne dejavnosti, s katerimi so organizatorji opozorili na pomen mokrišč za boljšo prihodnost lokalnih okolij ter za trajnostni razvoj. Ob Muri je potekal 20. tradicionalni pohod, katerega namen je tudi mokrišča ob Muri vpisati na seznam lokalitet, varovanih po konvenciji iz Ramsarja.

Ramsarska konvencija je sicer prvi konkreten in resen mednarodni dogovor o varstvu mreže vodnih ekosistemov globalnega pomena. Pogodbenic je danes 170, Slovenija je k tej konvenciji pristopila kot naslednica nekdanje Jugoslavije z osamosvojitvijo leta 1991. Slovenija ima sicer v okviru konvencije opredeljena tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero. Raztezajo se na 8.205 hektarjih površine.

Ob Muri s pohodom opozorili na pomeni mokrišč